Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 49 – 69 58 uporabnikov glede zasnove uporabniškega vmesnika oziroma kompleksnosti in količine informacij na zaslonu, vizualnih značilnosti (kot je barvna shema in kontrast med črkami in ozadjem) ter vmesnika kot celote. V zvezi z barvno shemo in kontrastom, pa tudi vmesnikom v celoti niso odkrili povezav med kognitiv- nim stilom in preferencami. V zvezi s strukturo informacij na zaslonu pa so priš- li do treh zaključkov: 1. od polja odvisni posamezniki imajo na enem zaslonu raje več glavnih kate- gorij z manj podrobnostmi (podkategorijami), medtem ko imajo od polja neodvisni posamezniki na enem zaslonu raje manj glavnih kategorij, a vidno hierarhijo podkategorij. To razlagajo s holističnimi nagnjenji, za katere je doka- zano, da se povezujejo s kognitivnim stilom odvisnost od polja, oziroma se- rialističnimi nagnjenji, ki so povezana z neodvisnostjo od polja. 2. od polja odvisni posamezniki imajo raje razvrstitev izrazov v slovarjih polja po hierarhiji, od polja neodvisni pa abecedno razvrstitev. Razlago za take preference iščejo v usmerjenosti v bolj aktivne strategije pri poizvedovanju, ki je značilna za od polja neodvisne oziroma serialistične posameznike. Abe- cedna razvrstitev jim, kot kaže, omogoča svobodnejši pristop pri iskanju zanje zanimivih informacij. Od polja odvisni posamezniki imajo raje pasivnejši pristop, pri katerem se zadovoljijo z vnaprej razvrščenimi in ponujenimi informacijami. 3. od polja odvisnim posameznikom je bolj všeč, če so pri vsebinskih kategor- ijah predstavljeni tudi pripadajoči zadetki, medtem ko imajo od polja neod- visni posamezniki raje, če najprej vidijo rezultate in šele potem kategorije, kamor ti zadetki sodijo. Pojav avtorji zopet razlagajo s potrebo od polja odvis- nih posameznikov, da najprej dojamejo strukturo in dobijo pregled nad si- tuacijo, in se šele nato usmerijo v podrobnosti oziroma rezultate, medtem ko si od polja neodvisni lažje ustvarijo lastno strukturo. Na podlagi celotne študije avtorji predlagajo, naj uporabniški vmesniki upošte- vajo opažene razlike in jih poskušajo upoštevati s čim fleksibilnejšim načrtovan- jem in omogočanjem različnih izbir in nastavitev. Zasledili smo tudi nekaj raziskav, v katere je bila vključena Ridingova (1991, 1994) Analiza kognitivnega stila . Ta meri posameznikovo nagnjenost k vizualne- mu (predstavnemu) razmišljanju, za katerega je prav tako značilno holistično procesiranje informacij, ali verbalnemu (besednemu) razmišljanju, kjer posamezniki informacije procesirajo analitično oziroma zaporedno. Primer raziskav so študije Forda, Millerja in Mossove (2001, 2005 a in b), ki so povezale predstavni kognitivni stil z nižjo učinkovitostjo poizvedovanja oziroma manj- šim uspehom pri poizvedovanju, kasneje (2005 a in b) pa odkrile tudi povezave med predstavno usmerjenostjo in preferenco poizvedovanja z uporabo vnaprej postavljenih struktur, kot so poizvedovalni obrazci. Obenem so isti raziskoval- ci ugotovili povezanost besedne dimenzije kognitivnega stila s preferenco obliko-