Kazalo.pmd

59 vanja lastnih iskalnih izrazov v ukazni vrstici, kajti, kot navajajo, takim posameznikom ustreza oblikovanje lastne strukture. 3.3 Učni stili in poizvedovanje Povedali smo že, da gre pri modelih učnih stilov za aplikacije modelov kogni- tivnih stilov na konkretne učne situacije. Pregled raziskav pokaže, da so na pod- ročju poizvedovanja med pogosteje uporabljenimi modeli učnih stilov Kolbov izkustveni učni stil (Kolb, 1976, 1984), učni stil Honey in Mumford (1986, 1992) in Entwistlovi pristopi k učenju (Entwistle, 1979, 1981). Tudi pri raziskavah, ki upoštevajo učne stile, vidimo podobne zaključke kot v primeru kognitivnih stilov, kar je razumljivo, kajti učni stili seveda temeljijo na kognitivnih stilih. Glede načinov gibanja po sistemu raziskovalci, ki so v študije vključevali holistično/serialistični učni stil (Ellis in dr., 1992), spet ugotavljajo, da holistično usmerjeni posamezniki pomembno več uporabljajo načine, ki jim omogočajo globalni pregled nad postopkom (kot npr. grafična predstavitev ozi- roma zemljevid), serialisti pa menije in slovarje ključnih besed. Podobno kot pri kognitivnih stilih se kaže tudi povezava analitičnega učnega stila in natančne- jšega, bolj osredotočenega in aktivnejšega pristopa k poizvedovanju (Wood, Walsh in Ford, 1992; Ford, Wood in Walsh, 1994; Ford in dr. 2002). Analitični posamezniki pri poizvedovanju ne preferirajo vgrajenih orodij, kot so slovarji polja ali tezavri, temveč oblikujejo lastne poizvedbe, pri oblikovanju poizvedb veliko uporabljajo naprednejše tehnike, kot so krajšanje in Boolovi operatorji, in jih tudi pogosto dopolnjujejo in spreminjajo. Holiste pa zaznamuje razpršeno vedenje in večja občutljivost na zunanje dejavnike ter pogostejša uporaba komunikacije. Iz Entwistlovega modela vidimo, da se analitični stil pri učenju povezuje tudi s serialističnim in bolj površinskim in v reprodukcijo usmerjenim pristopom. Ta je nasprotje pristopu, usmerjenemu v ustvarjanje smisla in pomena, katerega pogosteje uporabljajo holisti. Ford, Miller in Moss (2003) na primer poročajo o raziskavi, v katerih so ugotovili, da je za tiste uporabnike, ki preferirajo poizve- dovanje z uporabo orodij, kot so seznami ključnih besed ali deskriptorjev, značilen reproduktiven pristop k študiju, zaskrbljenost (strah pred neuspehom) in visoka raven aktivnega zanimanja. Gradnja lastnih poizvedb je bila značilna za posameznike z nižjo ravnjo zaskrbljenosti,in tudi nižjo ravnjo aktivnega za- nimanja, ki pa so bili pri študiju bolj usmerjeni v ustvarjanje smisla in torej bolj holistični. Kombinirano poizvedovanje je bilo značilno za posameznike, ki pri učenju slabše razporejajo čas in torej izražajo neuspešni pristop k učenju. Saracevic in Kantor (1988a in b) sta raziskovala vedenje pri poizvedovanju in njegovo povezanost z učnimi stili po Kolbu. Njegov model izkustvenega učenja Vilar, P.; Žumer, M. Poizvedovanje in individualne razlike