Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 49 – 69 60 sestavljajo elementi, ki izhajajo iz dveh dimenzij spoznavanja: dojemanje na osnovi konkretne izkušnje in razumevanje na osnovi abstraktno-logičnega raz- mišljanja ter na drugi strani aktivno delovanje v zunanjem svetu in vase obrn- jeno razmišljujoče opazovanje. Štirje načini učenja so tako konkretna izkušnja, razmišljujoče opazovanje, abstraktna konceptualizacija in aktivno eksperimenti- ranje (Marentič - Požarnik, 1995b). Saracevic in Kantor sta ugotovila, da pri tistih posameznikih, ki imajo način učenja konkretna izkušnja , obstaja večja verjetnost, da bodo že v začetku poizvedovanja ustrezneje in bolj natančno izrazili svojo informacijsko potrebo in jo zato tudi oblikovali v bolj natančno poizvedbo. To pomeni, da takšni posamezniki lažje in hitreje izberejo ustreznejše iskalne izraze. Vendar pa sta avtorja ugotovila, da so v primeru neuspeha v nadaljevanju poiz- vedovanja manj prilagodljivi. Na drugi strani večja nagnjenost posameznikov k abstraktni konceptualizaciji pomeni, da potrebujejo dalj časa za izbor ustreznih iskalnih izrazov in oblikovanje ustrezne poizvedbe, vendar v nadaljevanju poiz- vedovanja lažje prilagodijo delo tako, da pridejo do relevantnih zadetkov. 4 Povezava individualnih značilnosti in stroke V literaturi naletimo tudi na razprave o medsebojni prepletenosti in vplivanju dejavnikov, kot so osebnostne poteze in nagnjenja, kognitivna usmerjenost ozi- roma kognitivni stil ali stil mišljenja in učni stil, izkušnje, preferenca določene dejavnosti ali področja. Vsak od teh dejavnik na določen način vpliva na druge. Težko govorimo o tem, ali je izbira stroke oziroma poklica posledica posamezni- kovih individualnih značilnosti ali dejavnik, ki vpliva na razvoj določenih indi- vidualnih značilnosti, medtem ko druge zavira. Dejstvo je, da je pri pripadnikih določene stroke mogoče odkriti podobne individualne značilnosti. V nekaterih raziskavah s področja poizvedovanja, so bile ugotovljene določene povezave učnih stilov in izbrane stroke. Borgmanova (1989) je obravnavala učne stile po Jungu in ugotovila, da se preferenca matematičnega ali računalniškega področja povezuje z učnim stilom abstraktna konceptualizacija , preferenca jeziko- slovja pa z učnim stilom konkretna izkušnja. Govorili smo že o Kolbovih učnih stilih v raziskavah s področja poizvedovanja in omenili štiri različne učne stile, ki nastanejo na podlagi različnih preferenc znotraj konkretno-abstraktne in aktivno-refleksivne dimenzije: konvergentni, divergentni, asimilativni in akomodativni učni stil. Kolbove raziskave (Kolb, 1981, 1984) so zanimive tudi zato, ker piše tudi o dejavnikih oblikovanja učnega stila in kot najvplivnejša identificira šolsko specializacijo in kasnejši vstop v poklic. Pri šolski specializaciji izbira študijskega področja (humanistično, družboslovno, naravoslovno, tehnično področje) vplivna pri razvoju bodisi kon- vergentnega (študenti inženirstva in medicinske nege), divergentnega (študenti