Kazalo.pmd

73 Vilar, P.; Žumer, M. Kako uporabniki različnih strok zaznavajo uporabniško prijaznost vmesnikov sistemov za poizvedovanje 1 Uvod Ko govorimo o uporabniški prijaznosti, običajno mislimo na uporabnikovo (dokaj subjektivno) zaznavanje zahtevnosti sistema za poizvedovanje. Koncept teore- tično in empirično obravnava mnogo publikacij; za pregled in različne oprede- litve glej Vilar in Žumer (2008a). Za uporabniško prijazen sistem velja, da je učinkovit, preprost in prijeten za uporabo. Izraz uporabljamo, kadar želimo opi- sati tiste značilnosti, ki spodbujajo uspešnost in učinkovitost uporabnikov ter v kar največji meri zmanjšajo število napak pri delu z njim (Hansen, 1998). Za upo- rabnike namreč velja, da so v prvi vrsti osredotočeni na vsebino svojega dela, ne na orodja, ki jih pri tem uporabljajo. Moti jih, če se morajo posebej posvečati delu s sistemom. Zato jim mora dobro načrtovan sistem za poizvedovanje, kate- rega frontalni del je uporabniški vmesnik, omogočiti, da čim hitreje in čim bolj preprosto najdejo relevantne in uporabne informacije. V dobro načrtovanem uporabniškem vmesniku je torej potrebno uravnotežiti funkcionalnost in prijet- nost delovnega okolja. Glede uporabniškega vmesnika to tudi pomeni, da pri ocenjevanju ni mogoče popolnoma ločiti elementov funkcionalnosti in uporab- niške prijaznosti. Omenimo naj še, da se za ta koncept pravzaprav vzporedno uporabljata dva izraza: uporabnost (angl. usability) in uporabniška prijaznost (angl. user friendliness), kar je podrobno obdelano tudi v Vilar in Žumer (2008a). Če povzamemo, uporabniške študije vmesnikov sistemov za poizvedovanje najpogosteje preučujejo (Nielsen, 1999; Shneiderman, 1998; Borgman, 2003, Ford et al. 2002; Tenopir, 2003; Xie in Cool, 2000): - Primernost funkcionalnosti: kako vmesnik ustreza potrebam in pričakovan- jem uporabnikov. Študije najpogosteje preučujejo funkcije izbire zbirke, ob- likovanja in preoblikovanja poizvedbe, prikaza in dela z zadetki, pomoč. - Videz: količino informacij na zaslonu, oblikovanje, postavitev elementov na zaslonu, zaporedje zaslonskih slik. - Občutja uporabnikov: frustracijo/zadovoljstvo, gotovost/negotovost, dolgo- časje/stimulacijo, težavnost/preprostost uporabe. - Zaznave in preference uporabnikov glede funkcionalnosti in vizualne podo- be. - Postopke, ki jih uporabniki uporabljajo (oziroma trdijo, da jih uporabljajo) pri svojem delu s sistemom. Razlike med uporabniki pri iskanju in ravnanju z informacijami raziskovalci pripisujejo različnim faktorjem in okoliščinam, npr. starosti, spolu, izobrazbeni ravni, stroki, izkušnjam (tehnološkim ali strokovnim), individualnim značilnos- tim, stopnji v informacijskem procesu. Zelo široko preučevane so razlike med skupinami uporabnikov različnih strok (za pregled glej Vilar in Žumer, 2008b).