Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 71 – 93 74 Študije so denimo odkrile razlike v komunikacijskih preferencah, informacijskih potrebah in informacijskem vedenju družboslovcev, naravoslovcev, inženirjev, tehnikov in podobno. Potrdile so tudi medsebojno povezanost osebnostnih in kognitivnih dejavnikov in preference določenih aktivnosti oziroma stroke. Seveda je težko reči, ali individualne značilnosti vplivajo na izbiro poklica oziroma stroke, ali slednje vpliva na razvoj določenih individualnih značilnosti. Vseka- kor pa velja, da imajo pripadniki določenega strokovnega področja ali akadem- ske discipline podobne individualne značilnosti (Sternberg, 1988, 1997; Borg- man, 1989; Entwistle in Ramsden, 1983; Kolb, 1981, 1984; Marentič - Požarnik, 1990, 1995; Peklaj, 1995). Tudi o tem podrobneje v Vilar (2007) ter Vilar in Žumer (2008b). Pri preučevanju dejavnikov, povezanih z informacijskim vedenjem, uspehom pri poizvedovanju, zaznavami sistemov in podobno, so raziskovalci odkrili, da je mogoče razlike med drugim pripisati osebnostnim značilnostim ter kognitivne- mu delovanju posameznikov, kot so npr. kognitivni in učni stili (Heinström, 2000, 2003, 2006; Borgman, 1989; Palmer, 1991a, 1991b). Za pregled omenjenih študij glej Vilar (2007) ter Vilar in Žumer (2008b). Glede učnih stilov Vilar (2007) ugotavlja, da se v študije pogosto vključuje En- twistlov (Entwistle in Ramsden, 1983) model pristopov k učenju. Govori o sed- mih oziroma osmih različnih dimenzijah oziroma pristopih k učenju, ki se nato združujejo v tri učne pristope: globinskega, površinskega ter strateškega: - usmerjenost k dosežkom (zanjo so značilni dober smisel za organizacijo študi- ja, tekmovalnost in želja po dosežkih), - usmerjenost k smislu in pomenu (izrazita notranja motivacija in globinski pris- top k študiju), - usmerjenost v reprodukcijo (mehanično učenje, učenje na pamet, površinski pristop, zunanja motivacija ter vezanost na zahteve študija), - celostni pristop ( celostno učenje, usmerjenost v razumevanje in povezovanje ter hitro oblikovanje zaključkov), - zaporedni pristop (logičnost, pozornost na podrobnosti in previdnost pri za- ključevanju), - elastični pristop (usmerjenost v logičnost in hkrati v iskanje smisla in pomena v študirani snovi, razumevanje in povezovanje), - neuspešni pristop (usmerjenost v memoriranje ter prehitro in neprevidno ob- likovanje zaključkov); - na podlagi nekaterih med navedenimi pristopi je mogoče oblikovati dodatno dimenzijo napoved študijskega uspeha , ki je kombinacija elastičnega pristopa in dobrih študijskih navad brez elementov, ki vplivajo na slab študijski re- zultat.