Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 71 – 93 76 - Integrativni stil (učenje na katerega koli od obeh zgornjih načinov, kar pome- ni, da taki učenci lahko informacije sprejemajo in procesirajo bodisi zapored- no bodisi celostno). Vsi trije omenjeni modeli so natančno opisani v Vilar (2007) ter v relevantni psihološki literaturi. 2 Raziskava Uporabniška študija je temeljila na izsledkih ekspertne študije štirih sistemov za poizvedovanje, ki nudijo elektronske časopise: Science Direct, Proquest Di- rect, Ebsco Host in Emerald. Metodologija in rezultati ekspertne študije so pod- robno predstavljeni v Vilar in Žumer (2005) in Vilar (2007). V tej študiji smo preučili elemente funkcionalnosti in uporabniške prijaznosti glede na standarde in smernice za načrtovanje uporabniških vmesnikov: dostopnost pomožnih funk- cij (npr. slovarji polja, zgodovina poizvedovanja, seznam izbranih zadetkov), delo z zadetki, dostopnost različnih formatov celotnega besedila, vizualne značilnos- ti vmesnika (npr. postavitev, barvna shema, količina informacij na zaslonu). Za potrebe uporabniške študije, v kateri smo uporabili prve tri vmesnike, so bile pomembne naslednje razlike med njimi: - Eden od njih (Science Direct) je bil po zasnovi najbližje tradicionalnim sist- emom za poizvedovanje; zasnovan razmeroma kompleksno, bogat z infor- macijami (občasno celo prebogat), na trenutke zasnovan nekoliko nekonsi- stentno, nudil je razmeroma tradicionalno zasnovane osnovne funkcije (iskalni obrazec, druge možnosti za oblikovanje poizvedbe in delo z zadetki) ter pod- roben kratki format zadetka. - Drugi (Proquest Direct) je bil preprostejši, do neke mere je spominjal na spletne iskalnike (predvsem glede preprostosti iskalnega obrazca in možnosti za oblikovanje poizvedbe ter skromnosti kratkega formata zadetka), nudil je veliko grafičnih značilnosti, obenem pa je bila njegova sicer bogata fleksibil- nost nekoliko zakrita. - Tretji (Ebsco Host) je bil sicer zasnovan kakovostno, občasno tudi po zgledu spletnih iskalnikov, vendar njegove značilnosti niso zelo izstopale. Glede na ugotovitve predhodnih raziskav smo v uporabniški študiji preučevali zaznave uporabniške prijaznosti, ki jih imajo različni uporabniki, kadar upora- bljajo različno zasnovane uporabniške vmesnike. Cilj študije je bil preučiti morebitne povezave med izbranimi individualnimi značilnostmi (izhajajoč iz treh, zgoraj predstavljenih modelov), stroko uporabnikov ter omenjenimi zazna- vami.