Kazalo.pmd

81 Glede na to, da je šlo predvsem pri prvih dveh skupinah stilov za prvo tovrstno testiranje in zato nimamo podatkov za primerjavo, je naše ugotovitve težko ko- mentirati oziroma postavljati v širši kontekst. 3.2 Povezave individualnih značilnosti in stroke Skladno z ugotovitvami v literaturi smo tudi mi potrdili, da je mogoče identifici- rati povezave med akademsko disciplino oziroma stroko raziskovancev in neka- terimi dimenzijami stilov mišljenja pri iskanju informacij ter pristopov k iskan- ju informacij (Preglednica 1). Preglednica 1: Individualne značilnosti, povezane s stroko raziskovancev. Legenda: x 2 – vrednost Pearson Hi-kvadrata, p – pomembnost Za dodatne informacije o distribuciji raziskovancev po strokah glede na indivi- dualne značilnosti smo izvedli razvrščanje v skupine po metodi K-means (pre- glednica 2). Prva izmed dveh oblikovanih skupin je bila nekoliko večja (60 % oziroma 36 raziskovancev). V njej so bili največja skupina naravoslovci – mate- matiki, druga največja pa družboslovci. V drugi skupini so močno prevladovali družboslovci. Povezava z individualnimi značilnostmi je pokazala, da je prva skupina izražala močnejša nagnjenja k oligarhičnemu in eksternalnemu stilu mišljenja pri iskanju informacij, pa tudi izrazitejšo usmerjenost v iskanje smis- la in pomena, celosten in elastičen pristop k iskanju informacij. Bila je tudi bolj desnohemisferično oziroma integrativno usmerjena. Druga skupina je izražala močnejša nagnjenja k internalnemu in monarhičnemu stilu mišljenja pri iskanju informacij, višjo usmerjenost v dosežke in višjo napoved uspeha pri iskanju informacij ter močnejšo levohemisferično usmerjenost. x 2 p litsinjadonokaz 140,43 720,0 litsinlavejoserp 329,53 820,0 litsin~ihragilo 192,83 800,0 litsinvitavresnok 302,13 050,0 litsin~ihrareih 322,43 520,0 ahepsudevopan 180,111 940,0 Vilar, P.; Žumer, M. Kako uporabniki različnih strok zaznavajo uporabniško prijaznost vmesnikov sistemov za poizvedovanje