Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 71 – 93 88 zultatih lahko sklepamo, da najbolj verjetno družboslovci – pa so glede te značil- nosti kot ustreznejšega zaznavali preprostejši vmesnik, ki je spominjal na spletne iskalnike. Razporeditev elementov v kompleksnejšem, bolj tradicionalnem vmesniku je bila bolj všeč raziskovancem z močnejšim zaporednim pristopom k iskanju in- formacij in integrativno hemisferično usmeritvijo (uravnoteženim delovanjem obeh hemisfer). Oboje je bilo povezano tudi z naravoslovno-matematičnim po- dročjem. Nasprotno so raziskovanci, za katere je bila značilna močnejša nag- njenost k zakonodajnemu stilu mišljenja pri iskanju informacij, glede na rezul- tate pa so pripadali družboslovju in humanistiki, menili, da razporeditev ni tako ustrezna. V preprostejšem vmesniku je bilo zaznavanje tega elementa pozitivno povezano z internalnim stilom mišljenja, ki je bil prav tako značilen za huma- niste in družboslovce. Razporeditev v tretjem, najmanj izrazitem vmesniku, so kot neustrezno ocenjevali bolj celostni raziskovanci, tj. tisti s področja nara- voslovja in matematike. Povezave z oblikovanjem smo identificirali predvsem v drugem, enostavnejšem vmesniku. Boljše mnenje o njem je bilo pozitivno povezano z zakonodajnim, negativno pa s presojevalnim in hierarhičnim stilom mišljenja pri iskanju infor- macij. Zanimivo pa je, da so bile vse tri dimenzije povezane z družboslovjem in humanistiko in so si torej te zaznave nekoliko nasprotujoče. Bolj raznolike so bile povezave z zaznavami količine informacij na zaslonu. V tradicionalnem, bolj kompleksnem vmesniku so bolj monarhični in hierarhični uporabniki pogosto zaznavali preveliko količino informacij. Prva dimenzija je bila povezana z družboslovjem, druga pa z naravoslovjem, matematiko in hu- manistiko. Vse tri največje skupine uporabnikov so torej zaznavale podobno. Povezav z zaznavami premajhne količine informacij ni bilo, kar seveda ni presenetljivo. V drugih dveh vmesnikih je bilo pogostejše zaznavanje prevelike količine informacij povezano z močnejšim nagnjenjem k iskanju smisla in pome- na pri iskanju informacij, višjimi vrednostmi napovedi uspeha pri iskanju infor- macij in močnejšo desnohemisferično usmerjenostjo. Vse te dimenzije so bile povezane tako z naravoslovno-matematičnim kot z družboslovnim področjem. Nasprotno pa je bilo pogostejše zaznavanje premajhne količine informacij pove- zano z bolj eksternalnimi in anarhičnimi uporabniki ter tistimi z bolj izraženimi negativnimi dimenzijami pristopov k iskanju informacij (neuspešni pristop, nižja elastičnost, nižja napoved uspeha). Vse te dimenzije so bile izražene pri pripad- nikih humanistike, biomedicine in tehnoloških ved. Ne glede na kompleksnost prvega vmesnika smo ugotovili, da uporabniki veči- noma niso zaznavali, da jim ta ne bi nudil informacij ob pravem času. V drugih dveh vmesnikih se je pokazalo, da so uporabniki, ki so pogosto pogrešali pra- vočasne informacije, izražali nižjo usmerjenost k iskanju smisla in pomena pri