URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

26 C sreda, 5. o k t o b ra 201 Represivne aktivnosti policistov so v teh dneh usmerjene k voznikom motornih vozil zaradi umirjanja hitrosti na območjih, kjer se pešci najpogosteje zadržujejo. (PU Nova Gorica) Na Goriškem je bilo letos v prometnih nesrečah udeleženih 19 pešcev Po vsej Sloveniji in tudi na območju novogoriške policijske uprave je med 1. in 22. oktobrom preventivna akcija za večjo varnost pešcev pod sloganom Bodi preVIDEN, katere cilj je sezna- njanje s problematiko pešcev v ce- stnem prometu. V začetku oktobra se s sloganom Bodi preVIDEN vsako leto začne akcija Pešec, ki jo v okviru Na- cionalnega programa varnosti cestne- ga prometa koordinira Javna agencija Republike Slovenije za varnost prome- ta in ki traja vse zimske mesece, ko je ogroženost pešcev največja (več na nji- hovi spletni strani http://www.avp -rs. si/avp/avp-si.nsf/avp/bodi-previden). Namen teh preventivnih aktivnosti je predvsem obveščati in opozarjati pešce, da morajo sami čim bolje poskr- beti za svojo varnost v cestnem pro- metu (nošenje svetlih oblačil, odsevne površine na oblačilih, odsevni brezro- kavniki, trakovi ipd.). Po drugi strani pa opozoriti voznike na večjo pozor- nost in skrb za pešce kot ranljivejšo in bolj ogroženo skupino udeležen- cev v prometu. Represivne aktivnosti so usmerjene k voznikom motornih vozil zaradi umirjanja hitrosti na ob- močjih, kjer se pešci najpogosteje za- držujejo, odstopa prednosti pešcem, in tudi k pešcem, kjer bodo polici- sti pozorni predvsem na upoštevanje cestnoprometnih predpisov pešcev (stran in smer hoje, uporaba pločni- kov, pravilno prečkanje vozišča). Več o nasvetih pešcem za varnejšo udelež- bo v prometu lahko preberete na sple- tni strani policije http://www.policija . si/index.php/preventiva-. Letos so policisti Policijske uprave Nova Gorica obravnavali na svojem območju 714 (lani 679) prometnih nesreč. Umrlo je 9 (6) oseb, 45 (41) jih je bilo hudo telesno poškodovanih in 264 (246) lažje. V prometnih nesrečah je bilo letos udeleženih 19 (20) pešcev, v nesrečah ni umrl noben (1) pešec, 5 (5) jih je bilo hudo in 13 (13) lažje tele- sno poškodovanih. (čk). Od akumulatorjev do izolacijskega materiala V zadnjih dneh so nepridipravi na Celjskem kradli najrazličnejše predmete, da bi se z njimi okoristili. V Grušovljah na območju Policijske postaje Mozirje so s tovornega avtomobila, parkiranega na parkirišču ob stanovanjski hiši, ukradli dva akumulatorja, konec tedna so v Višnji vasi z gradbišča ukradli 700 kg arma- ture in več ukrivljenih palic, z osnovne šole v Šmarju pri Jelšah pa za dobrih 600 evrov bakrenih žlebov. Žlebove so sneli tudi s strehe nenaseljene stanovanjske hiše na Prevaljah. S tem se kraje še niso končale. V Spodnji Rečici pri Laškem je nekdo ukradel visokotlačne črpalke iz delovnega stroja, vredne dobrih 2000 evrov. Iz novogradnje v Draži vasi na območju Slovenskih Konjic pa za dobrih 1000 evrov hidroizolacijskega materiala. (maj) Policijski nadzor na Pohorju, Kozjaku in Boču Policisti Policijske uprave Maribor so izvedli poostren nadzor s področja var- stva okolja na Pohorju, Kozjaku in Boču. V poostrenem nadzoru sta sodelovala tudi gozdarska inšpektorja. Pri tem so odkrili sedem kršitev uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju in šest kršitev zakona o pravilih cestnega prometa. Kršiteljem so izdali plačilne naloge. V Lobnici so ustavili tudi 53-letnega vozni- ka štirikolesnika. Odredili so mu preizkus z alkotestom, ki je pokazal 0,83 mili- grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. (čk) Nedovoljeno vstopili v Slovenijo V nedeljo ob 16.30 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Dolanah ustavili 49-letnega voznika osebnega avtomobila Toyota Prius iz Srbije. V vozilu sta bila tudi 38-letni državljan Srbije in dve leti starejša državljanka Bosne in Hercego- vine. Policisti so med postopkom ugotovili, da so tujci okoli 16.20 v Goričaku nedovoljeno vstopili v državo in da ima voznik prepoved vstopa v schengensko območje do leta 2014. Tujce so pridržali in jim izdali plačilne naloge, v ponede- ljek so jih predali hrvaškim varnostnim organom. (čk) S strehe padel na betonski tlakovec V Dolini pri Lendavi se je zgodila nesreča pri delu. Samostojni podjetnik je opra- vljal dela na strehi novogradnje, pri tem mu je spodrsnilo in je padel na betonski tlakovec. Je hudo telesno poškodovan, tuja krivda pa je izključena. (čk) Novinarji TV Slovenija oproščeni obtožb Ultre Rajko Gerič bi podoben prispevek objavil še enkrat objavljenega. Hlebš je tik pred razgla- sitvijo sodbe še enkrat povedal, da so bili podatki, ki so jih pridobili v času objave, resnični, res pa je, da na sple- tnem portalu Gvin niso bili ažurira- ni, zaradi česar so v naslednji dneh v Odmevih objavili popravke, ki so jih poslali iz Ultre. "Kot urednik in novi- nar bi takšen prispevek še enkrat na- pisal," pravi Gerič in dodaja, da "niti en podatek, ki je bil objavljen, ni ne- resničen". Gerič je ob tem pojasnil, da so s prispevkom želeli opozoriti, da "je poslovanje državne banke v interesu javnosti", ki je upravičena izvedeti, zakaj se nekaterim podjetjem pode- ljujejo visoki krediti pod ugodnimi pogoji. Gerič je tako sklenil, da se je "izkazalo, da smo novinarji delovali v skladu s standardi in s podatki, ki so resnični in se jih da preveriti. Na njiho- vi podlagi smo lahko upravičeno skle- pali, da je zagorsko podjetje Ultra pri NLB-ju prišlo do ugodnih posojil brez zadostnih zavarovanj". Veselinovič je sicer razložil, da so bili krediti Ultre v skladu s politiko NLB ustrezno zavaro- vani, in sicer s hipotekami, menicami, poroštvi in zastavo terjatev, vendar pa bi bi lahko bili bistveno bolje zavaro- vani. Lastnik Ultre Miloš Urbanija je pred nekaj meseci navedel, da so vrnili že štiri petine obveznosti do NLB in da pristojne institucije z davčnim uradom na čelu niso zaznale nikakršnih nepra- vilnosti pri poslovanju podjetij v Ultri- ni skupini. GREGOR GRUBER "Sodni senat je presodil, da so obdolže- ni novinarji upravičeno verjeli v infor- macije, ki so jih objavili," je oprostitev novinarjev Mateja Hlebša in Boruta Janca ter nekdanjega urednika in- formativnega programa TV Slovenije Rajka Geriča na kratko obrazložila so- dnica Marjeta Lap. Novinarji RTV so se znašli na za- tožni klopi ljubljanskega okrožnega sodišča, ker naj bi bili s poročanjem o domnevno spornih posojilih pod- jetja Ultra namenoma okrnili ugled in poslovanje tega zagorskega podje- tja. Vir "zla" naj bi bil prispevek, ob- javljen 28. maja 2009 v Odmevih, v katerem je bilo med drugim slišati, da ima Ultra pri NLB neustrezno zavaro- vana posojila, ki naj bi jih bila dobila pod ugodnimi pogoji. Njene lastniške povezave naj bi bile segale tudi do Sin- gapurja, s čimer naj bi bili po besedah pooblaščenca Ultre Simona Bračuna novinarji navajali neresnične podat- ke z namenom, da bi podjetje diskre- ditirali in ga ožigosali kot tajkunsko družbo. Povod za nastanek prispevka je bil dokument (tabele NLB o posojilih Ultri), ki ga je pridobil Gerič in ga v obdelavo predal kolegu Hlebšu. Za so- dišče je bilo pomembno, da sta v času objave prispevka Gerič in Hlebš (Janc je imel le postransko vlogo grafične- ga oblikovanja) verjela v resničnost Rajko Gerič pred ljubljanskim okrožnim sodiščem (Tit Košir) Zgodba o Ultri ne bi sprožila toli- kšnega zanimanja javnosti, če ne bi takratni minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golo- bič šele po razkritju medijev nespretno priznal, da je lagal, ko je zanikal lastni- štvo manjšega deleža v Ultri. Hlebš je vseskozi navajal, da so poleg delova- nja NLB hoteli izpostaviti še morebi- tne politične vplive Golobiča. In prav govorice, da bi lahko minister profiti- ral od poslov Ultre na javnih razpisih, bi lahko kasneje povzročile poslovno škodo podjetju. S takšno interpretacijo se seveda ne strinja Urbanija, ki meni, da so se Ultre lotili predvsem zaradi politično motiviranega poskusa očrni- tve Golobiča, ki naj ne bi imel nobenih pristojnosti za odločanje v imenu Ultre. Odločilno je vprašanje o diagnozi Po mnenju izvedenca iz tujine je bil čas za pravilno zdravniško pomoč Boru Nekrepu le tiste noči, ko so ga starši pripeljali v mariborsko bolnišnico, saj da je bila bitka za njegovo življenje naslednje jutro že izgubljena VESNA LOVREC Da je imel nesrečni 12-letni Bor Nekrep izjemno redko, težko ozdra- vljivo bolezen, je na sojenju mari- borskima pediatroma Zlatki Kanič in Robertu Pogorevcu, obtoženima povzročitve smrti iz malomarno- sti mladega pacienta, včeraj potrdil tudi izvedenec za pediatrijo prof. dr. Thomas Nicolai iz Munchna. Med večurno strokovno razlago o tem, ali je bilo ukrepanje v UKC pravilno ali ne, se je razpravljalo predvsem o ravnanju prvoobtožene zdravnice, ki je bila v noči z 12. in 13. marec 2008 odgovorna za zdravljenje nesrečnega dečka. Po besedah nemškega pediatra je za konkretni postopek odločilno vprašanje, ali je obdolžena res posta- vila diagnozo sindroma Reye. Tako se namreč, spomnimo, zagovarja ome- njena zdravnica, medtem ko je tožil- stvo prepričano, da kritične noči, ko je bil deček pripeljan v mariborsko bol- nišnico, diagnoza Reyev sindrom ni bila postavljena, marveč se je o tem pričelo govoriti šele jeseni, več mese- cev po dečkovi smrti, ko so užaloščeni starši o tragediji obvestili javnost. "Na podlagi izvidov, ki so bili takrat pridobljeni, je bila taka dia- gnoza možna, ampak napačna, če pogledamo nazaj. Če drži, da je bila postavljena ponoči, nadaljnje zdravlje- nje ni bilo idealno, ni pa bilo takšno, da bi v tem primeru otroku škodova- lo," je razložil Thomas Nicolai. Ko je bil Bor premeščen v UKC Ljubljana, v do- kumentu, ki so ga tam prejeli, diagno- za Reyev sindrom ni bila zabeležena, četudi bi, glede na to, da se zdravnica sklicuje nanjo, moralo biti tako. Odvetnica Kaničeve Nina Klemen- čič Zidar je izvedenca vprašala, ali bi doziranje višje koncentracije gluko- ze (v Mariboru je bila petodstotna) lahko vplivalo na potek zdravljenja. "Če bi držala diagnoza Reyev sin- drom, dovajanje glukoze ne bi bilo odločujoče," je pojasnil zdravnik, pri presnovni bolezni, ki jo je Bor dejan- sko imel, pa je bila potrebna čimprej- šnja terapija z dovanjanjem glukoze in inzulina. Samo tako bi namreč po nje- govih besedah obstajale možnosti, da bi deček preživel, česar pa ni mogoče zatrditi, saj da ta bolezen lahko že ob zgodnjem in optimalnem zdravljenju privede do smrti ali hude duševne pri- zadetosti. Sam je imel v svoji karieri le štiri primere takšne bolezni. "V vseh je bila diagnoza postavljena relativno hitro. Imeli smo zelo težke primere, tudi z možganskim edemom. En paci- ent je umrl, dva sta utrpela nevrološke okvare, le eden je ozdravel", je osebno izkušnjo opisal izvedenec. Zdravničino zagovornico je zani- malo še, kako Nicolai ocenjuje stanje na oddelku intenzivne terapije ma- riborske pediatrije, vendar ji izvede- nec ni mogel odgovoriti na to, češ da je takšno vprašanje zanj obremenjujo- če. Sicer pa meni, da je na vseh podob- nih klinikah tako. Najpomembnejša naloga zdravnika je namreč, da pre- pozna težke primere in se poglavitno posveti tem. "Ali je bil diagnostični postopek od sprejema otroka do določitve visoke vsebnosti amonijaka v krvi ustrezen?" je bila z vprašanjem direktna zagovor- nica prvoobtožene zdravnice. "Posto- pek je bil do tega trenutka odličen," ocenjuje Nicolai. Na vprašanje, ali bi morali Bora Nekrepa ob sprejemu v bolnišnico nemudoma namestiti na intenzivno terapijo, pa je Zidar Kle- menčičevi odgovoril, da je to odvisno od lokalne organiziranosti, sicer pa da je to nujno, kadar je otroku treba nuditi umetno dihanje, česar pa v kon- kretnem primeru na začetku ni bilo. Predsednica senata Vanja Verdel Kokol pa je pediatra tudi vprašala, ali bi morala stroka ob prejemu izvida (vrednost amonijaka je pokazala 453 mikromolov) pomisliti tudi na mo- žnost presnovne bolezni oziroma ali je bila metabolna kriza glede na dečkovo stanje izključena? "Ni bila izključena, v medicini moraš v določenem trenut- ku sprejeti odločitve. Glede na izvide je bilo možno postaviti diagnozo Reyev sindrom. Kljub temu bi si človek želel, da bi vsaj posumili, ali je lahko kaj drugega," je odgovoril Nicolai in še povedal, da sam v konkretnem pri- meru sicer ne bi bil prepričan, da gre za Reyev sindrom, ker da so v zadnjem času zelo redki. Bi pa po njegovih be- sedah vsekakor nadaljeval preiskave in se posvetoval z drugimi zdravniki, vse dokler ne bi našel pravega vzroka za dečkove težave. Glede ocene o tem, kako so v zvezi z Borovim zdravlje- njem ukrepali v Ljubljani, je Nicolai povedal, da pravilno, a da je bilo za dečka že prepozno. Po njegovem bi se mu dalo pomagati kvečjemu v kritič- ni noči, saj da je bilo že naslednje jutro (ko je otroka prevzel obdolženi Robert Pogorevc) otrokovo življenje izgublje- no. Z zaslišanjem še enega izvedenca iz tujine se sojenje nadaljuje danes.