URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

Preostane jim le čakanje Naši nogometaši med petkom, ko ne odločajo o ničemer, in torkom, ki morda ne bo več odločal o ničemer JANEZ FERK Tekmo naših nogometašev s Srbijo, ki bo v torek v Mariboru, statistika dela izredno zanimivo. Ali bo dejansko zanimiva, bo jasno že prej, v petek. Znana je dobitna računica: slovenski nogometaši za ohranjanje možnosti drugega mesta v skupini C, ki prinaša dodatne kvalifikacije za evropsko pr- venstvo, potrebujejo domačo zmago Severne Irske in gostujoče Italije. Ob uresničitvi tega scenarija bo v torek ponovno vroče med slovenskimi na- vijači. Včerajšnja tiskovna konferen- ca naše reprezentance se je tudi zato zdela prehitra. Turobno vzdušje in mrki obrazi slovenskega tabora dajejo občutek napetosti in tesnobe. Niti trditev Boštjana Cesarja, "vzdušje je takšno kot vedno", ni prepričala. Zaradi prostega petka, ko ne bo igrala tekme, ima reprezentanca več časa za pripravo, a tudi več časa za razmišlja- nje in spremljanje dogodkov na drugih tekmah. Selektor Matjaž Kek je pove- dal, kaj si misli o tem: "Če se začnem ubadati s petkovim razpletom, mi zmanjka energije, ki jo potrebujem za reprezentanco." Nasploh o pričakovanjih na drugih tekmah, v katere je Slovenija močno vpeta, ni bilo govora. V glavah je le naslednji nasprotnik. "To je zadnja tekma za nas, zadnja v tem ciklusu. Vsi smo profesionalci in vemo, zakaj smo tu. Imamo samo en cilj, gremo na polno v to tekmo, želimo zaključiti z zmago. Seveda misli bežijo k petko- vim tekmam. Žal nam je za zamujeno, a to je nogomet. 'Kiksnili' smo že na prvi tekmi s Severno Irsko, imeli smo obdobje slabših rezultatov. Tudi po slabi predstavi z Estonijo smo se po- govorili, strnili vrste in se proti Itali- ji pokazali v boljši luči," je svoj pogled Boštjan Cesar, Matjaž Kek in Tim Matavž niso več odvisni le od svojega znanja. (Marko Vanovšek) Tim Matavž: "Verjamem, da lahko v reprezentanci pokažem še več" predstavil Cesar, ki ima tako kot nje- govi klubski soigralci Bojan Jokič ter Zlatan Ljubijankič in Milivoje Nova- kovič nekaj manjših težav, ki so pred- vsem posledica zadnjih prvenstvenih tekem. Utrujenost se pozna tudi pri tistih, ki so igrali v ligi Europa, zato je bil prvi trening deljen, prilagojen pri- pravljenosti nogometašev. "Časa za trening imamo tokrat več, to je po- zitivno, saj se bomo lahko bolje pri- pravili. Vemo, kakšni igralci igrajo za Srbijo, tekma bo težka. Imamo pred- nost domačega igrišča, gledalci bodo naš dvanajsti igralec, kar je prednost. Srbi so kvalitetni, vendar moramo raz- mišljati predvsem o sebi," je zaključil Cesar. Težki časi so v reprezentanci, naj- težji, odkar jo sestavlja ta generacija. Niti ob slabših rezultatih - v manda- tu Branka Oblaka in ob začetkih Keka - ni bilo takšnega pritiska niti razoča- ranja ob neuspehih igralcev. Pričako- vanja so bila velika, morda bodo spet od sobotnega jutra naprej. Zdaj preo- stane le čakanje, kako bodo drugi kro- jili slovensko usodo. Še najbolj vedrega obraza je bil Tim Matavž, razumljivo, nedavni prestop v PSV, in zadetki so razveseljujoči. Tudi za reprezentanco. Veliko minut za Slovenijo v Ljudskem vrtu še ni zbral. "Več sem igral v Stoži- cah, razlike pa ne pričakujem. Upam, da bodo ljudje prišli in nas spodbuja- li. Dali bomo vse od sebe," so besede trenutno najbolj razigranega repre- zentančnega napadalca in najbolj- šega strelca v tem kvalifikacijskem ciklusu. Njegove zaključne besede, "verjamem, da lahko v reprezentanci pokažem še več", pa dajejo upanje, da v torek končno pade negativna tradicija in z njo prva reprezentanca nekdanje skupne države. NK Maribor na 105. mestu Barcelona je zadržala vodstvo na le- stvici Mednarodnega inštituta za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS). Na drugem mestu ostaja ma- dridski Real, na tretjem Manchester United. Najboljši slovenski klub, Ma- ribor, je s 96. mesta zdrsnil na 105. V "top 10" je nekaj sprememb: Schalke se je s šestega povzpel na peto mesto, ar- gentinski Velez Sarsfield z osmega na šesto, Bayern iz Munchna z devetega na sedmo. Milanski Inter je s petega mesta nazadoval na osmo, na deseto mesto pa se je s 14. prebil čilski Uni- versidad Catolica Santiago. Drugi naj- boljši slovenski klub je Olimpija, ki je s 181. mesta napredovala na 176., Dom- žale pa s 378. na 369. mesto. (sta) Srečen, a spet poražen Grega Žemlja je na glavnem turnirju teniške serije ATP v Pekingu z nagra- dnim skladom 2,1 milijona ameriških dolarjev, kjer je nastopil kot srečni po- raženec, izgubil v prvem krogu. Po uri in osmih minutah je gladko, s 4:6, 1:6, izgubil proti Italijanu Fabiu Fogniniju, 34. igralcu sveta. (šr) Šahisti brez selektorja Mariborski šahovski velemojster Georg Mohr je odstopil z mesta se- lektorja slovenske šahovske repre- zentance, ki jo je vodil od leta 2004. Mohr se je za odstop odločil prosto- voljno, nezadovoljen s statusom šaha in šahistov v Sloveniji, v prihodnje bo selektorsko oziroma trenersko funk- cijo najverjetneje opravljal v eni od tujih reprezentanc. Slovenske šahiste že novembra čaka nastop na evrop- skem ekipnem prvenstvu, dosedanji selektor pa je predlagal, da v njegove škornje začasno stopi ljubljanski ve- lemojster Duško Pavasovič, ki se kot igralec tudi sam počasi umika s tur- nirskih prizorišč. (šr) Sami sebi dovolj GEORG MOHR Evropski klubski pokal prvakov v šahu je tekmovanje, ki po atraktiv- nosti ne zaostaja za ligami prvakov v drugih športih. Nekoliko se razlikuje le oblika tekmovanja, saj se na enem mestu zberejo vse ekipe in v sedem- dnevnih bojih odločijo o najboljšem klubu v tistem letu. Ti dve značilnosti dajeta tekmovanju posebno draž: po eni strani je zagotovljena kakovost, po drugi masovnost. Ko dodamo še dimenzije, ki vrhunski šah pač spre- mljajo (internet), je jasno, da se za pri- dobitev dogodka države na vso moč potegujejo. Zmaga Slovenije in Roga- ške Slatine, ki ji je bila pravica do or- ganizacije leta 2011 podeljena dve leti poprej v Novem Sadu, je bila takrat precejšnje presenečenje. Seveda pa je za odločitvijo stalo ogromno dela in prepričevanja delegatov, ki so že pred glasovanjem vedeli, da je Rogaška Sla- tina pač najboljša. In vendar Slovenija ne bi bila Slove- nija, če se ne bi zapletalo doma. Prvo leto priprav na tekmovanje je bilo iz- gubljeno z dogovarjanjem o sodelo- vanju med organizatorjem (podjetje za šah Šahohlačnik iz Maribora) in Šahovsko zvezo Slovenije. Ta se pod vodstvom svojega dolgoletnega pred- sednika Milana Kneževiča ni znala odločiti, ali bo pri projektu sodelova- la, svoj dokončni ne pa je legendarni predsednik na svojo roko izrekel šele v začetku tega leta. Verjetno je bila odpoved povezana s skorajšnjim od- stopom s funkcije, ki jo je čvrsto zase- dal skoraj tri desetletja. Kakorkoli že, tudi s prihodom novega predsedni- ka dr. Tomaža Subotiča se ni veliko spremenilo. ŠZS se je v projekt resda delno vključila, se z imenom postavi- la predenj, v blagajno pripeljala tudi enega pokrovitelja (dvanajstino pro- računa), še posebno dragocena pa je bila organizacijska pomoč general- nega sekretarja zveze Primoža Koka- lja. In namesto da bi vodje slovenskih šahistov izkoristili priložnost, ki se jim je kot na dlani ponujala sama po sebi, z majhnim angažiranjem popra- vili vse bolj pojemajočo javno šaho- vsko podobo, so se povlekli v ilegalo. Le trije od devetih članov upravnega odbora so se sploh pojavili v Rogaški Slatini (predsednik resda dvakrat), tja ni bilo ne predsednika strokovnega ne nadzornega sveta. Kot da gre za dogo- dek v bejzbolu ali namiznem tenisu in ne v športu, katerega politiko naj bi odgovorno kreirali. Vrhunec ignoran- ce je bila zaključna prireditev s podeli- tvijo nagrad, kjer razen Kokalja ni bilo nikogar iz zveze. Pa še Kokalj zveze ni želel predstavljati, temveč je raje po- grabil kamero in naredil še zadnje čudovite posnetke, s katerimi je šaho- vski svet razveseljeval vse prvenstvo. Kaj so si o tem mislili številni gostje, zvezde, funkcionarji, si lahko predsta- vljamo. Kajti začuda, prvenstvo je tudi tako imenitno uspelo! Rogaška Slatina je za šah kot ustvarjena: dobri hoteli, lepe dvorane, med katerimi še pose- bej izstopa fantastična Kristalna dvo- rana, povezanost vsega skupaj okrog osrednjega parka, ki podobo šahovske Rogaške Slatine zaokroži v fantastično celoto, vse to so argumenti, s katerimi se lahko pohvali le malokateri prire- ditelj po svetu. Ko k temu dodamo še darilo z neba - čudovito vreme v sep- tembru in začetku oktobra - je bila postavljena pika na i. Vse drugo je bila tehnika. Majhna ekipa se je odločila, da bo v zgodbo dodala še prijaznost in ustrežljivost. Verjamem, da števil- ne pohvale, ki so deževale in še de- žujejo, tokrat niso bile le vljudnostne fraze. Šahistom je bilo v Rogaški Slati- ni zares všeč. Prireditelji so slutili, da jih doma ne bo pričakala ustrezna medijska podpora. Šah pri nas izginja z naslov- nic, slovensko novinarstvo vse bolj prevzema senzacionalistično držo, vse manj jih zanima kakovost tega ali onega. Kakorkoli, v Rogaški Slati- ni se je zbralo 35 od 50 najboljših šahi- stov na svetu v tem trenutku in osem izmed najboljših desetih deklet. Bilo je sedem aktualnih ali nekdanjih svetov- nih prvakov. Prišli so legendarni ša- histi z Viktorjem Korčnojem na čelu. Prireditelji so vedeli, da bo dogajanje pokril internet, medij, ki ga pri nas pač še ne znamo uporabljati. Le osnovno stran bo pred turnirjem, med njim in po njem obiskalo milijon ljudi, pove- zane strani (dogodek so neposredno prenašali na štirih velikih straneh) še nekaj milijonov. Čudovito prvenstvo je tako za- ključeno. Zmagovalec je šah - v Ro- gaški Slatini se je šahiralo na izjemno visoki ravni, o bojevitosti pa najlepše priča zadnji dvoboj med azerbajdžan- skimi in nemškimi prvaki, kjer je bilo odločenih vseh šest partij! Zmagovalec je tudi Rogaška Slatina s svojo podobo šahovskega mesta (graditi jo je začela že leta 1929, s prvim mednarodnim ša- hovskim turnirjem na Slovenskem), ki se je v srca šahistov vpisalo kot kraj, kamor se bodo vselej radi vrnili. Zma- govalec je tudi prireditelj (Šahohlač- nik), ki se je izkazal na najvišji ravni, to pa je najboljše priporočilo pred mladinskim svetovnim prvenstvom prihodnje leto v Mariboru, ko bo or- ganizacijski zalogaj še precej večji. Manjša črna pika medijem, ki ve- činoma niso prepoznali potenciala in razsežnosti dogodka. In velika črna pika Šahovski zvezi Slovenije, ki se je, namesto da bi dogodek izkoristila za svojo promocijo, predvsem pa za novi dvig priljubljenosti igre med Slovenci, še enkrat več zaprla, skrila vase. Sama sebi zadostna.