URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

Dres sreda, 5. o k t o b ra 201 33 Drophead coupe - četudi kabrio. Streha je petslojna, zlaganje ni prav hitro, ampak naglica je nekaj, česar si v rollsu človek ne sme privoščiti. (Tit Košir) Voziti ali biti vožen Rolls-royce je menda še vedno mera stvari, ko se je treba pokazati in biti opažen. Verjemite ... MATJAŽ KOROŠAK Ko so se težka vrata, vpeta v B-ste- bričku, s tleskom zaprla za menoj po pritisku stikala, sem se nenadoma po- čutil kot ujetnik tišine in nekakšne- ga vakuuma. Tako nenavadno tiha in spokojna je bila voznikova okolica v drophead coupeju, edinem kabrioletu pri Rolls-Royceu in po mojem mnenju tudi najlepšem v skromni ponudbi iz Goodwooda. Opisovati rolls-roycea ni prepro- sto. Je seveda več kot zgolj avto, tudi več kot zgolj luksuz, mera udobja in prestiža. Je ultimativni dokaz lastni- kove uspešnosti in samozadovoljstva. Ne, kdor vozi rollsa (ali se pusti voziti v njem), tistega ni strah davčne inšpek- cije ali policije. Tak srečnež prepro- sto želi pokazati, do kod je v življenju prilezel. Do materialnega vrha. To želi rolls dokazati in tako naj bi se v njem počutil voznik, pa tudi vsak od potnikov. Če si novinar, ki se ukvarja s takšno tematiko, ti je pomanjkanje ničel na računu vsaj načelno oprošče- no. Tisti dan, ko sem se lahko družil s tem rollsom, sem se počutil pač malce bolj vzvišenega. Tudi dobesedno. Ko sem našel vsa skrita stikala nastavitev sedežev in ve- likega trikrakega volana, sem ugoto- vil, da sedim skoraj tako visoko kot v manjšem športnem terencu. Logično, ko pa je treba videti preko strahotno dolgega pokrova motorja, kjer je konec najprej mogoče samo slutiti, označu- je ga pogrezljiva Emily (ki ji v tovar- ni strogo rečejo le Spirit of Ecstasy). Kdor v ozkem mestnem jedru nima vsaj osnovnih izkušenj s kombiji ali dostavniki, tega je res lahko strah. Ne zgolj zaradi izjemnih 5,6 metra dolži- ne (pa gre za kupe, ki je 25 cm krajši od phantoma), tudi zaradi širine in celo- tne pojave. Šele ko sem bil čisto blizu, sem povsem dojel njegove dimenzi- je, s katerimi se zdi kot tujek na cesti. Ne izstopa le z videzom, temveč tudi s pojavo. Četudi je z vsem, kar pre- more, povsem ekstrovertiran (in tak mora biti tudi lastnik), je pojavnost po svoje vendarle diskretna, umirjena. Nič šminkerskega ni na njem (četudi vinsko rdeča ni barva, ki bi bila moja prva izbira), nič pozerskega ali morda - bog ne daj - na meji dobrega okusa. Ogromno kroma, usnja in seveda pra- vega, žlahtnega lesa. Vse obdelano ročno, z obilo občutka za podrobnosti. Drophead coupe (četudi kabrio) ni več nov avto, je pa nov po Rollso- vih standardih, saj je prišel na trg leta Vse v avtomobilu je prežeto s tradicijo in dodelano s sodobno tehniko. Predvsem notranjost, kjer so se posvečali podrobnostim in spretno pospravili in skrili vse, kar ni nujno med vožnjo. 350 ur dela je vloženega v vsak avtomobil. (Tit Košir) Čeprav tega menda ne slišijo radi, je lahko drophead zelo hiter avtomobil v ravni črti. In se tudi zgledno odločno ustavi, če je treba. (Tit Košir) 2007. In predstavlja model, ki naj bi ga večino časa vozil lastnik sam. Nima veliko skupnega s phantomom, kjer najprej padejo v oči petslojna platne- na streha, velika 21-colska kolesa in izjemna medosna razdalja (332 centi- metrov). Pa masiven oglat hladilnik, ki je nekako kar sam znak Rollsove po- sebnosti. No, motor je enak 6,75-litr- ski 12-valjnik, Rollsova kreacija (kjer so si nekaj tehnike v glavah sposodili pri BMW-ju), ravno tako ZF-ov menjal- nik. In pogonski stroj teče tako mirno in tiho, da ga v prostem teku čutim le na zadnjici zaradi komaj opaznih tre- sljajev. Prestolnica naše žepne državice je vajena vsega. Le nekakšnega nadrea- lističnega portreta s prestižnim roll- som ne. Očitno, saj so glave venomer in malce neprijetno obrnjene proti Emily na hladilniku ali proti volanu, češ, le kdo ... Ampak za čuda so po- gledi prijazni in nasmejani, zavisti in prezira ni čutiti. In ko mi palec nav- zgor pokaže še tovornjakar pri sema- forju, se malce sprostim. In se trudim najti način uživanja za volanom. Roll- sov 12-valjnik prede in zaloga moči in navora (ah, merilnik obstaja tudi za to) je izjemna. Preveč plina in zadek komaj opazno zapleše. "Drift" z roll- som? Me zasrbi, pa se ustavim. Mu preprosto ne pristaja (četudi s 720 Nm navora to zamore). Tudi manj kot šest sekund pospeška je omembe vredna številka za takšnega kolosa. Ki se potem z nekaj kilometri izkaže za povsem lahkotnega in sproščene- ga "sopotnika". Volanski mehanizem je pričakovano lahkoten, malce steri- len, ampak še dovolj hiter. In vzmete- nje. Naloga vzmetenja in blaženja je v prvi vrsti, pa očitno tudi v drugi, ubla- žiti, prefiltrirati in izničiti čim več ne- ravnin s ceste, če ne kar vseh. Naj kar povem, da v glavnem uspeva. Ampak zato je že v malce hitre- je odpeljanih zavojih tale drophead coupe kljub nižjemu težišču od phan- toma, dokaj nizki teži (2,6 tone je za tak avto spodobna številka) in ide- alni razporeditvi teže precej okorna pojava, z ne prav prepričljivim nadzo- rom nad gibanjem karoserije. Vse, kar je hitrejše od zmožno- sti tega avtomobila, je bogokletnost prvega razreda. V avtomobilu za pol milijončka je treba sproščeno uživati in užiti vsak kilometer vožnje. S streho ali brez nje. Kdor tega denarja ne bo pogrešal, že ve, o čem govorim. Brez ročne zavore Mulierjeve akrobacije MATJAŽ KOROŠAK Victor Muller je mačka s sedmimi življenji. Nizozemski multimilijonar, ki je v življenje obudil znamko Spyker, je zdaj že znan kot umetnik preživetja. Pa ne svojega - zase in svoj življenjski slog ima dovolj. Gre bolj za njegovo gorečo željo uveljaviti se v avtomobilskem poslu kot velik menedžer. Če je Spyker še nekako preživel, četudi znamka z nekaj desetinami izdelanih butičnih športnikov ne more biti sila dobičkonosna, pa njegovi drugi znamki slabo kaže. Swedish automobile je krovna znamka, pod katero je Muller namreč združil prestižnega Spykerja in zadolženega Saaba, ki ga je lani odkupil od General Motorsa. Ti pa so mu ga prodali kot večnega izgubarja. Saab je pacient, ki je očitno v terminalni fazi, kot bi temu rekli v strokovni zdravniški latovščini. To zdaj počasi vidijo tudi delavci, le Muller še trmasto vztraja pri svojem in mrzlično išče rešitev za rešitvijo. Enkrat je že uspel prepričati sodišče, da so odobrili prestrukturiranje pod varstvom sodišča pred dolžniki, zdaj mu grozita sindikata, ki zahtevata stečaj. Toda Muller je še enkrat poskusil in, kot vse kaže, mu bo uspelo. V drugem poskusu je namreč uspel prodati hišni dragulj, znamko Spyker, ki sta jo prevzela ameriški ljubitelj prestižnih znamk Alex Mascioli in njegov North West Holding za (domnevno) 32 milijonov evrov. Ki jih bo pospravil kar sam, saj so to dolgovi Saaba njegovemu svetovalnemu podjetju Tenaci. In hkrati zadržal mesto predsednika uprave! V prvem poskusu je želel za nakup pridobiti delničarja, ruskega milijonarja Vladimirja Antonova, ki je s svojim podjetjem CPP zadnji trenutek odklonil. In se raje posvetil obuditvi britanske- ga Jensena in Healyja. Očitno je ocenil, da bo to lažja in predvsem cenejša naloga. Toda Muller ima menda še kakšnega asa v rokavu, o čemer prepričuje tudi sodišče. Kar dve kitajski znamki naj bi želeli dokapitalizirati podjetje z okoli 245 milijoni evrov in s tem rešiti Saaba pred stečajem. Prodaja Spykerja naj bi sodišče le prepričala o odločenosti reševanja obubožane znamke, kjer trakovi stojijo že nekaj časa. Večina pa se strinja, da Saab, ki ima dolgov za kakšnih 770 milijonov, potrebuje mnogo več kot Mullerja in milijone kitajskih znamk. Na ta način je neizogibni konec samo potisnjen v malce bolj oddaljeno dimenzijo. Z malce sreče pa lahko na varnem ostane vsaj kultni spyker. Že videno Pri Peugeotu širijo motorno paleto, obogatili jo bodo za kompaktnega športnega terenca z oznako 4008. Ta je plod sodelovanja francoskega kon- cerna PSA z japonskim Mitsubishijem. Podobno kot je 4007 nastal na osnovi outlanderja, je zasnovo in štirikolesni pogon za 4008 doniral manjši ASX. To pomeni, da grizejo v asfalt po želji zgolj prednja kolesa, za doplačilo pa si je mogoče omisliti tudi štirikolesni pogon, ki s funkcijo popolne zapore srednjega diferenciala, ko je razpore- janje navora med prednjo in zadnjo osjo fiksno, omogoča še več oprijema na spolzki podlagi. Seveda so se Peu- geotovi oblikovalci potrudili in avto- mobilu vdahnili jasno hišno podobo, ki deluje v primerjavi z Mitsubishije- vim ASX-om precej bolj kakovostno in vpadljivo. (pez)