URN_NBN_SI_DOC-7Z9QCF0Z

146 delih (12,2 %) kot pri avtorskih (0,3 %), za razliko od slovenske: 27,6 % prevodov anoni- mnih del in 40,3 % prevodov avtorskih del. Uporaba polja 500 za prevode avtorskih del je v CROLIST-u praktično zanemarljiva, v COBISS-u je sicer večja, vendar ne doseže niti polovice zapisov. Presenečeni smo tudi nad majhnim deležem uporabe polja 500 pri prevodih anonimnih del. Pri tem je treba upoštevati nekaj dejstev: bibliografski zapisi, izdelani v začetnem obdobju COBISS-a, so pogosto nepopolni, format COMARC se je razvijal postopoma, polje 500 na začetku ni bilo obvezno itd. Nedosledna uporaba enotnega naslova v slovenski in hrvaški katalogizacijski praksi onemogoča zbirno funkcijo kataloga, posledično uporabnik ne dobi podatkov o vseh prevodih določenega dela, ki jih ima knjižnica. Zato bi morali biti katalogizatorji bolj natančni pri vnosu polja 300 in 500 ter enotni naslov navesti, če je le mogoče. 5  Zaključek Enotni naslov ima v katalogu pomembno vlogo pri uresničevanju zbirne funkcije. Katalog mora uporabnikom nuditi pregled, katere izdaje, prevode, priredbe in pre- delave določenega dela ima knjižnica in enotni naslov to omogoča. Panizzi je prvič uporabil enotni naslov v katalogu knjig Britanskega muzeja leta 1841. S pariško kon- ferenco se izraz enotni naslov prične dosledno uporabljati. V katalogizacijskih pravil- nikih se mu namenja vedno več pozornosti, tako da dobi v AACR1 že celo poglavje; tudi PPIAK obsega natančna navodila za oblikovanje enotnega naslova. V novih med- narodnih katalogizacijskih načelih in v RDA se namesto tradicionalnega poimenova- nja enotni naslov uporablja nova terminologija: normativni element dostopa za delo/ izrazno obliko in prednostni naslov za delo. V vzajemnih katalogih COBISS in CROLIST smo proučevali uporabo enotnega na- slova pri prevodih za anonimna in avtorska dela, vključeni so bili samo osebni av- torji. Namen raziskave je bil opozoriti na pomen enotnega naslova kot sredstva za povezovanje bibliografskih podatkov ne samo v tradicionalnih katalogih ampak tudi v spletnih katalogih. Rezultati kažejo, da hrvaška katalogizacijska praksa zaostaja za slovensko glede uporabe polja 500, še posebej pri prevodih avtorskih del. Čeprav PPIAK, COMARC in UNIMARC omogočajo povezave med izvirnikom in njegovimi pre- vodi, menimo, da katalogizatorji te možnosti pogosto ne izkoristijo in da je dejanska uporaba polj 300 in 500 v zapisih za prevode pomanjkljiva in nedosledna. Najprej bo treba poiskati vzroke za tako stanje in predvsem omogočiti katalogizatorjem ustrezno izobraževanje. M. Petek: Uniform Title in Theory and in Slovenian and Croatian Cataloguing Practice , 127-148 Library, 56 (2012) 1-2