URN_NBN_SI_DOC-7Z9QCF0Z

129 M. Petek: Enotni naslov v teoriji in v slovensko-hrvaški katalogizacijski praksi , 127-148 Knjižnica, 56 (2012) 1-2 1  Uvod Čeprav se je knjižnični katalog najprej uporabljal kot pripomoček za popis inventar- ja v knjižnici, ga danes poznamo kot orodje za iskanje knjižničnega gradiva. Funkcije kataloga je prvi opredelil Američan Charles Ammi Cutter v svojem katalogizacijskem pravilniku Rules for a Printed Dictionary Catalog iz leta 1876, kjer je določil, da mora ka- talog uporabniku (cv: Dimec, 2002): 1. omogočiti, da najde knjigo, o kateri, mu je znan a. avtor ali b. naslov ali c. tema; 2. omogočiti, da dobi pregled, kaj ima knjižnica d. od določenega avtorja e. na določeno temo f. v določeni vrsti literature; 3. pomagati pri izbiri knjige g. glede na izdajo ali h. glede na literarno zvrst ali vsebino. Cutterjeve funkcije so postale tudi osnova za opredelitev funkcij na Mednarodni kon- ferenci o katalogizacijskih načelih v Parizu leta 1961. Pariška načela določajo, da s po- močjo kataloga lahko ugotovimo (Načela, 1961): 1. ali ima knjižnica določeno knjigo, ki jo označuje a. njen avtor in stvarni naslov ali b. samo stvarni naslov, če avtor v knjigi ni imenovan ali c. ustrezno nadomestilo za naslov, če avtor in stvarni naslov nista primerna ali ne zadoščata za identifikacijo; 2. a. katera dela določenega avtorja in b. katere izdaje določenega dela so v knjižnici. Verona (1986) v svojem Pravilniku i priručniku za izradbu abecednih kataloga (PPIAK), ki se uporablja tudi v Sloveniji, povzema funkcije kataloga v treh točkah: 1. abecedni katalog mora odgovoriti na vprašanje, ali knjižnica ima določeno enoto knjižničnega gradiva; 2. abecedni katalog mora nuditi pregled vseh izdaj, prevodov in predelav določenega dela; 3. abecedni katalog mora nuditi pregled vseh enot knjižničnega gradiva, ki vsebujejo dela določenega avtorja, ki so v knjižnici.