URN_NBN_SI_DOC-7Z9QCF0Z

130 Verona (1959) meni, da so si funkcije kataloga včasih nasprotujoče. To se zgodi, če določeno delo izide v različnih izdajah z različnimi naslovi, bodisi pri prevodih ali v istem jeziku in je potrebno poleg glavnega kataložnega vpisa izdelati tudi dodatne vpise. Ugotavlja tudi, da uporabniki kataloga najpogosteje iščejo določeno enoto knjižničnega gradiva, kar omogoča prva funkcija. Na drugem mestu je iskanje vseh del določenega avtorja, kar se uresničuje s pomočjo tretje funkcije. Zato PPIAK največ pozornosti namenja prvi in tretji funkciji kataloga: vsi glavni vpisi za dela istega avtor- ja so zbrani pod enotno značnico avtorja (tretja funkcija), v okviru te enotne značnice pa so razvrščeni po stvarnem naslovu (prva funkcija). V določenih primerih se glavni vpis izdela pod stvarnim naslovom. Ker PPIAK dopušča izdelavo dodatnih vpisov za enotni naslov dela, kadar se le-ta razlikuje od stvarnega naslova, se zagotavlja tudi druga funkcija kataloga. Opisane funkcije so se nanašale na tiskane in listkovne kataloge. Z razvojem računal- niških katalogov se je pokazala potreba po funkcijah, ki bi bile prilagojene elektron- skemu okolju. Mednarodna katalogizacijska načela, ki so izšla leta 2009, razširjajo in določajo tudi nove funkcije kataloga: prve štiri slonijo na modelu Funkcionalne zahte- ve za bibliografske zapise (2000) (FZBZ), dodana je peta funkcija. Po načelih mora biti katalog praktično in učinkovito orodje, ki uporabniku omogoča, da (Izjava, 2009): 1. najde bibliografske vire s pomočjo iskanja z atributi virov ali odnosov med njimi, in sicer da najde posamezni vir ali zbir več virov, 2. identificira bibliografski vir ali dejavnik oziroma ugotovi, ali je to tisto, kar išče, 3. izbere bibliografski vir, ki ga potrebuje in ki ustreza njegovim zahtevam, 4. pridobi opisano enoto ali pridobi dostop do nje, 5. se giblje znotraj kataloga in izven, po bibliografskih in normativnih podatkih. Za uresničevanje prve točke tj. zbirne funkcije knjižničnega kataloga je nujno potre- ben enotni naslov, ker na enem mestu zbere sorodne bibliografske zapise, ki predsta- vljajo različne izdaje, prevode, predelave in priredbe določenega dela. Enotni naslov ima v spletnih katalogih pomembno vlogo pri iskanju in identifikaciji dela, ki je izšlo pod različnimi naslovi. Glede na FZBZ (2000) je delo intelektualna in/ali umetniška stvaritev, ki jo nedvoumno identificira naslov; delo se izrazi s pomočjo ene ali več izraznih oblik, ki ustrezajo različnim izdajam, prevodom itd., ki imajo lahko različne naslove. M. Petek: Uniform Title in Theory and in Slovenian and Croatian Cataloguing Practice , 127-148 Library, 56 (2012) 1-2