URN_NBN_SI_DOC-7Z9QCF0Z

131 2  Opredelitev enotnega naslova Definicije opredeljujejo enotni naslov kot standardizirano obliko naslova za delo, ki je izhajalo pod različnimi naslovi. Enotni naslov se oblikuje na osnovi katalogizacijskega pravilnika in ustreznih bibliografskih priročnikov. Omogoča nedvoumno identifikaci- jo dela, včasih je potrebno dodati tudi tematsko, geografsko ali časovno določilo, pri prevodih podatek o jeziku. Z enotnim naslovom se uresničuje zbirna funkcija katalo- ga tako, da se na enem mestu zberejo vse izdaje, prevodi, priredbe in predelave dolo- čenega dela. Prvi slovenski katalogizacijski pravilnik Abecedni imenski katalog (1947) ne obsega do- ločil o enotnem naslovu. Kasnejša izdaja Abecednega imenskega kataloga iz leta 1967, ki upošteva Pariška načela o enotnem naslovu, govori o izvirnem naslovu, za katerega se izdela dodatni vpis, razen če je delo splošno znano po konvencionalnem naslovu. Po PPIAK je enotni naslov izbrana oblika naslova določenega dela, pod katerim se v abecednem imenskem katalogu zberejo vse izdaje, prevodi, priredbe itd. tega dela (Verona, 1986). Kot enotni naslov se uporablja naslov prve izvirne izdaje ali konven- cionalni naslov, ki je dogovorjeni naslov, po katerem je določeno delo v književnosti bolj poznano, kar velja za dela starega in srednjega veka, še posebej za anonimna kla- sična dela. Angloameriški katalogizacijski pravilnik opredeli enotni naslov kot (Anglo-American, 1998): • poseben naslov, s pomočjo katerega lahko delo identificiramo; • poseben naslov, s pomočjo katerega lahko razlikujemo značnice za različna dela; • konvencionalni naslov, pod katerim so v katalogu zbrana dela določenega osebnega ali korporativnega avtorja in ki obsegajo več del ali odlomkov iz več del, npr. izbrana dela. Bibliotekarski terminološki slovar pravi, da se enotni naslov izbere za identifikacijo dela, ki izhaja pod različnimi naslovi; enotni naslov, pod katerim je delo splošno znano, se imenuje konvencionalni naslov (Kanič et al., 2009). Nova mednarodna katalogizacij- ska načela so prinesla tudi novo terminologijo na področju enotnega naslova, in sicer: ime, normativna oblika imena in normativni element dostopa (Izjava, 2009). M. Petek: Enotni naslov v teoriji in v slovensko-hrvaški katalogizacijski praksi , 127-148 Knjižnica, 56 (2012) 1-2