URN_NBN_SI_DOC-7Z9QCF0Z

132 3  Razvoj enotnega naslova Enotni naslov se je najprej pričel uporabljati na področju založništva. Angleški za- ložnik in bibliograf Andrew Maunsell je leta 1595 izdal katalog Catalogue of English Printed Books , v uvodu je prvič uporabil enotni naslov Biblija (ang. Bible) za različne izdaje Svetega pisma. O enotnem naslovu sta bila v reviji Knjižnica objavljena dva članka: Petek (2001) predstavi enotni naslov kot sredstvo za povezovanje bibliografskih zapisov, Tratar in Jakše Ujčič (2005) pa primerjata različna katalogizacijska pravila o oblikovanju eno- tnega naslova. V nadaljevanju je kronološko predstavljen razvoj enotnega naslova od Panizzijevega pravilnika do najnovejšega katalogizacijskega pravilnika Resource Description and Access (RDA). 1841 – Panizzi, Antonio: Rules for the compilation of the catalogue Na področju katalogizacije je enotni naslov prvi uporabil Antonio Panizzi v svojem znamenitem pravilniku Rules for the compilation of the catalogue , ki je bil namenjen za knjižnico Britanskega muzeja v Londonu. Objavljen je bil v uvodu h katalogu tiskanih knjig Catalogue of Printed Books in the British Museum. Vol. 1. Pravilnik je sestavljen iz 91-ih pravil, ki so oštevilčena z rimskimi številkami in ne obsegajo primerov. Panizzi je oblikoval posebne značnice, iz katerih se je razvil enotni naslov; izražale so vrsto knjižničnega gradiva. Vellucci (1990) jih imenuje predhodnice enotnega naslo- va. Te značnice so obravnavane v naslednjih Panizzijevih pravilih (Lehnus, 1972): • LII: Prevode se uvrsti v katalog takoj za izvirnikom, običajno s pojasnilom o jeziku prevoda, in sicer v poševnem tisku. Namen tega pravila je bil, da sta se izvirnik in prevod v katalogu nahajala skupaj na enem mestu, kar je omogočalo izpolnjevanje zbirne funkcije. • LXXIX: Izdaje Svetega pisma, tako stare kot nove zaveze, in njegove sestavne dele se katalogizira pod splošno značnico Biblija (ang. Bible). Posamezne naslove Svetega pisma in njegovih delov so navajali v podznačnici. • LXXX: Znanstvene publikacije akademij, univerz, inštitutov, združenj itd. se katalogi- zira pod splošno značnico Akademije (ang. Academies), znotraj te značnice pa glede na geografsko lokacijo korporacij. Iz tega je razvidno, da se je Panizzi zavedal problema korporacij v katalogu, v kasnej- ših katalogizacijskih pravilnikih so korporacije razvrščali glede na njihov sedež, kar je prisotno tudi v prvem slovenskem pravilniku. • LXXXI: Serijske publikacije se katalogizira pod splošno značnico Serijske publika- cije (ang. »Periodical Publications«), ki vključujejo časnike, časopise, letne publikacije, M. Petek: Uniform Title in Theory and in Slovenian and Croatian Cataloguing Practice , 127-148 Library, 56 (2012) 1-2