URN_NBN_SI_DOC-94T3FMSV

322 Šolska kronika • zbornik • 2 • 2006 Tedanji župnik g. Jožef Novak je o odprtju in blagoslovitvi nove šole v župnijsko kroniko zapisal naslednje: »Ker je bila stara šola, stoječa tik pokopališča za farno cerkvijo neprimerna, nizka in premajhna, ter slabega zidovja, treba je bilo misliti na novo šolsko poslopje. V ta namen je občina kupila Bekarjevo njivo nad cerkvenim dolom. Leta 1901 začeli pripravljati kamenje; delo te stavbe je prevzel g. Ferluga iz Opčin, ki je skrbel, da je delo kar mogoče hitro napredovalo in tudi izvršilo že to leto. V letu 1902 pa je bilo zidovje lepo osnaženo (na čisto finem ometom izdelano), podi, vrata, okna zdolej in zgorej postavljeni. Tako sta bili dve šolski sobi v pritličji z vsemi potrebščinami opremljeni, da se izročita svojemu namenu. Preden pa se je to zgodilo, je bilo lepo šolsko poslopje blagoslovljeno. Drage volje je v ta namen naprošen prišel preč. g. dekan Matija Sila iz Tomaja, tukajšnji domačin, ter v spremstvu domačega župnika najpoprej v cerkvi blagoslovil novo šolsko zastavo, potem pa smo se podali k novemu šolskemu poslopju, katerega je vpričo c. k. okr. glavarja blag. gosp. Rebeka, c. kr. okr. šolsk. nadzornika gosp. Matka Kante, gosp. župana Kocjana in sosednjih g. učiteljev blagoslovil zunaj in znotraj obe šolski sobi in zgorej stanovanja. Bil je ravno v tej priliki tukaj na orožnih vajah domači polk št. 97; polkovnik bl. g. Bernat je prav rad dovolil, da je smela pri tej izredni slavnosti svirati vojaška banda, kar šolska mladina nikdar ne bo pozabila. Vršilo se je to blago- slovljenje na XIV. nedeljo po binkoštih, dne 24. 8. 1902 s slovesno peto sveto mašo.« 7 Čeprav so bili učitelji strogi, so po pripovedovanju otroci pod Avstrijo radi hodili v šolo. Učitelji so poleg župnika predstavljali največjo avtoriteto v vasi. V vseh obdobjih so med službovanjem v vasi tudi prebivali. Tako so poznali vsako družino posebej in življenjske razmere učencev. Ker v šoli stanovanj ni bilo dovolj za vse, so imeli sobe kar po hišah, ki so jim to lahko nudile, npr. v kaplaniji, pri Katkenih, pri Mihelovih, Renčelovih itd. Nekateri učitelji so imeli Povirce zelo radi in so bili z njimi povezani. Ohranjena je pesem, ki je nastala pred prvo svetovno vojno in jo je verjetno napisal učitelj Milan Vladislav Vovk, čeprav je po ustnem pričevanju možno, da bi jo lahko tudi Anton Berginec. Povirski zvon, povirski zvon prav milo tvoj odmeva bron. Čez hrib, dolino in prelaz, tvoj glas brni v deveto vas. Ko zjutraj zora rumeni, opoldne sončece žari, zvečer ob lučkah čez Povir, zvoniš nam ti »oj ljubi mir«. 8 7 Kronika župnije Povir. 8 Miroslav Pahor, Kraška vas Povir, primer simbioze med kopnim in morjem, Goriški letnik, Nova Gorica, Goriški muzej 1976, str. 97.