URN_NBN_SI_DOC-94T3FMSV

323 Iz zgodovine šolstva v Povirju pri Sežani V šolsko občino Povir so spadale vasi Povir, Brestovica, Gorenje, Merče, Žirje in Plešivica. Otroci so v šolo hodili peš, tudi po nekaj kilometrov daleč, v vsakem vre- menu. Po ustnem pričevanju Olge Žele, roj. v Povirju (1906-2001), in Karoline Mahnič iz Brestovice pri Povirju (letnik 1904) sta bila v pritličju opremljena dva razreda, v prvem nadstropju pa eden. To je bila predvsem šola za življenje. Učili so se pisati, brati in računati. Verouk je poučeval domači župnik. Zvezkov seveda niso imeli, zato so pisali s kredo na tablico, na vrvici pa so imeli obešeno krpico za brisanje. Deklice so se naučile osnov gospodinjstva, dečki pa vrtnarjenja in sadjarjenja na šolskem vrtu. Medtem, ko so deklice izdelovale ročna dela, so dečki telovadili. Posebej zanimivo je takratno mnenje učiteljstva o otrocih na Krasu. V Šolskem poročilu o stanju ljudskega šolstva okraja sežanskega v letu 1903/04 med drugim za- sledimo naslednje: »Otroci na Krasu so večinoma slabo nadarjeni, to pomanjkljivost je treba s pravim sredstvom dosezati, popolnovati in nadomestovati. To sredstvo pa je marljivost ali pridnost.« V nadaljevanju avtor članka J. V. spodbuja učitelje, naj za dosego pridnosti mladine poučujejo živahno, smelo in dosledno, naj imajo dobre priprave, ljubezen do mladine in odkritosrčno veselje do napredka. »Učitelj naj dobro ve, da je njegov prihodnji narod v mladini. Delo v šoli mu more biti nekaj prijetnega, vzvišenega in idealnega.« Učitelj naj pri pouku uporablja »izredno uglajene in ubrane besede«, pa Učenci letnika 1902 in učitelj Silvester Zaharija pred šolo v Povirju, fotografirano v šolskem letu 1910/11. (Fotografija iz avtorjeve zbirke)