URN_NBN_SI_DOC-94T3FMSV

327 Iz zgodovine šolstva v Povirju pri Sežani Otroci italijanščine seveda niso razumeli in so se je učili »kot papige«. Ljudem je ostalo v spominu, kako so kot otroci gonili krave na pašo z besedami »pronti koli- bri«. Učitelj jim je v začetku pouka govoril »Pronti con i libri« (v prevodu: »Pripravite knjige«, op. avtorice). Povirske deklice pa so doma pravile staršem, da jim je učiteljica rekla, da »je breja«. V resnici jim je povedala, da je »ebrea« (židinja). 12 Ustni pričevalci, s katerimi sem se pogovarjala (letniki 1919, 1922, 1923, 1936), so vsi enakega mnenja, da povirske učiteljice niso bile stroge, ampak nekatere celo zelo dobre z otroci. Res so morali govoriti italijansko, toda če jim je med poukom ušla kakšna slovenska beseda, niso pretepale, ampak opominjale. Na šolskem dvorišču so se otroci med sabo pogovarjali izključno v slovenščini. Učitelji pa so bili bolj strogi od svojih ženskih kolegic. Opazovali so dečke, ki so bili bolj poredni in so jih tudi včasih udarili. Najbolj pogosta kazen je bila, da so se morali presesti med same deklice. Anica Perhavec, roj. Mljač, (letnik 1922) iz Povirja se spominja, da je nekoč njen sošolec, ko so ga presedli, od jeze z leseno škatlo za svinčnike udaril sošolko, h kateri se je moral vsesti tako hudo, da je takoj oslepela. Hujša kazen pa je bila klečanje na 12 Lavo Čermelj, Spomini na moja tržaška leta, Ljubljana Slovenska matica 1969, str. 15. Dvojezično slovensko – italijansko spričevalo Trirazredne ljudske šole Povir, šolsko leto 1920/21. (Fotografija iz avtorjeve zbirke)