URN_NBN_SI_DOC-AG3GCSSA

Za izdelavo barvnih izvlečkov so uporabljali filtre komplementarnih barv tistim, s katerimi so kasneje tiskali. Napake v procesu izdelave barvnih izvlečkov in pri rastriranju so reševali z različnimi tehnikami maskiranja, kombiniranimi ekspozicijami in retuširanjem. Razviti so bili posebni materiali, tehnike in orodja, ki jih ni več na trgu oz. jih danes ne moremo več uporabljati. Prvotno se je tehnika avtotipijskega tiska uporabljala v knjigotisku, kjer so kot tiskovne forme uporabljali predvsem cinkove klišeje, kasneje so jo prevzeli tudi v drugih tehnikah tiska. V drugi polovici 20. stoletja so razvijali tudi tehnike analognega skeniranja s hkratno izdelavo barvnih izvlečkov, osvetljevanjem filmov in elektronskim graviranjem klišejev. Te tehnike so postopoma digitalizirali ali opustili. Uporaben matematičen model avtotipijske barvne reprodukcije je na osnovi del Grassmanna in Demichela postavil H. Neugebauer leta 1934 (Golob, 2001). Model zaradi nelinearnosti barvnega prostora in mnogih zunanjih dejavnikov ne daje povsem uporabnih rezultatov, zato ga še vedno raziskujejo in dopol- njujejo, uporaben pa je tudi v ofsetnem tisku. Brezrastrski ofsetni tisk sta leta 1976 pojasnila Pobaravsky in Pearson in se oprla na delo C. F. Flecha iz leta 1898 (Despenić, 1981). Pri tej tehniki se kot kopirna predloga uporablja večtonski film s prilagojeno (nelinearno) gradacijo, tako da pri kopiranju na tiskovno formo nastanejo rastrske pike različnih velikosti in oblik, odvisno od površinske strukture ofset plošče. Na velikost, gostoto in obliko rastrskih pik vpliva predvsem struktura rastrske plošče ter debelina in lastnosti kopirnega sloja. Tehnika je bila zaradi zahtevnosti in pričakovane manjše vzdržljivosti tiskovne forme v uporabi samo v tiskarnah, specializiranih za vrhunske reprodukcije. To tehnologijo rastriranja z uporabo zrnate strukture ofsetne plošče uporablja podjetje Black Box Collotype ( http://quaIityinprint.bIogspot.com/2010/11/ continuous-tone-lithography-collotype.html) in jo deklarira kot evolucijo svetIotiska. Tudi ACT (Advanced Continuous Tone) tehnologijo je razvilo podjetje Black Box CoIIotype. Pri skeniranju in izdeIavi barvnih izvIečkov se na fiImu izdeIa fina zrnata struktura, ki omogoča kopiranje na ofset pIoščo in tiskanje v visokih nakladah (Kang, 1999). Med dejavnostmi podjetja je omenjeno tudi faksimili- ranje, verjetno z uporabo ene od navedenih tehnik. Granolitho tehniko je za pojetje Lichtdruck AG sredi 20. stoletja razvil Hans- Ernst Müller (Reichert, 1989). Tudi pri tej tehniki se »rastriranje« izvede v fotografskem sIoju prašno-zrnatega fotografskega fiIma. Tiska se v tehniki