URN_NBN_SI_DOC-AG3GCSSA

z določenimi lastnostmi, čeprav so odtisi manj problematični oz. različni od odtisov v konvencionalni tehniki npr. ofsetnega tiska. Tudi kapljični tisk je problematičen zaradi posebnih zahtev glede lastnosti tiskovnih materialov, barve na osnovi barvil pa imajo slabo svetlobno obsto- jnost. Za tiskanje reprodukcij predlog izjemnih formatov pa ta tehnika postaja resna alternativa konvencionalnim tehnikam. Giclée je podvrsta kapljičnega tiska s kontinuiranim tokom kapljic in zelo dobro kakovostjo in obstojnostjo reprodukcije. Uporablja se kot umetniška grafična tehnika, potencialno pa bi jo lahko uporabili tudi za faksimiliranje nekaterih originalov. 4 Rastriranje slik v grafični pripravi Avtotipijsko reprodukcijo z amplitudno rastrsko modulacijo je po poskusih F. Talbota leta 1852, F. von Egloffsteina in J. Swana dokončno razvil in patentiral leta 1882 Georg Meisenbach (Glaister, 1996). Po prvih poskusih rastriranja s tkanino je uspešno uporabil gravirano stekleno ploščo z linijskim rastrom, ki jo je med osvetljevanjem zasukal za 90°. Kasneje je Frederick Ives uporabil lepljeno stekleno ploščo s kvadratnim rastrom, ki se je obdržala do prevlade digitalne repromodulacije (elektronsko rastriranje) konec 20. stoletja. F. Ives je po nekaterih virih že leta 1881 izumil raster in uvedel tribarvni knjigotisk (Meggs in Purvis, 2012). Steklena plošča - raster je bila med osvetljevanjem v reprodukcijski kameri postavljena na razdalji nekaj mm pred filmom (prvotno »fotografsko ploščo«) s fotografskim slojem zelo trde gradacije. Po razvijanju in fiksiranju je nastala rastrska reprodukcija, pri kateri so bili različni toni upodobljeni z različno velikimi rastrskimi pikami. Gostota oz. linijatura rastra je bila odvisna od orodja za rastriranje, v Evropi se je navadno označevala v lin./cm, v angleško govorečih deželah v lpi (lines per inch). Za tiskanje na kakovostne premazne papirje se je uporabljal raster do 60 lin./ cm, za najkakovostnejše reprodukcije v ofset tisku do 80 lin./cm. Eksperimen- talno so pri konvencionalnem rastriranju v laboratorijskih razmerah dosegali tudi več kot 120 lin./cm. Za izboljšanje kakovosti reprodukcije so razvili mnoge rastre z različnimi oblikami rastrskih pik, kasneje tudi »kontaktne rastre«. Večbarvne reprodukcije so zahtevale rastriranje pod različnimi koti za različne barve, najpogosteje 15° za cian, 45° za črno, 75° za magento in 0 oz. 90° za rumeno, čeprav so bile znane tudi druge metode oz. kombinacije kotov. Nas- tanek moiréja pri tiskanju z več kot štirimi barvami je bil pogosta in težko rešljiva napaka.