URN_NBN_SI_DOC-AG3GCSSA

in Blaine, 1991). Leta 1930 je W. H. Finkaldey patentiral mikrocinkove plošče, ki so omogočale doseganje dobre reprodukcije podrobnosti in se predoslojene s kopirnim slojem še vedno uporabljajo. Tiskanje avtotipijskih reprodukcij v knjigotisku je zahtevalo tudi zamudno pripravo stroja za tisk z izravnavanjem tiskovnega tlaka. Namesto cinka predvsem v ZDA uporabljajo tudi baker, že pred desetletji pa so pričeli uporabljati tudi trde fotopolimerne plošče. Za reprodukcijo faksimilov se v zadnjih desetletjih ta tehnika manj uporablja zaradi pomanjkanja kakovostnih materialov in opreme. Za tiskanje barv s kovinskimi pigmenti, občutljivimi pigmenti, vroči tisk s folijami in za posebne reliefne efekte se tehnika knjigotiska s klišejev še vedno uporablja, ker je druge tehnike ne morejo vedno uspešno nadomestiti. V tehniki globokega tiska se je po predhodnih poskusih F. Talbota, L. Poite- vina in J. Swana fotografska tehnika izdelave tiskovne forme uveljavila leta 1879. Izumil jo je Karl Klič (photogravure, prvotno pod imenom heliogravure), ki je na polirano bakreno ploščo nanesel droben smolni prah, ki ga je fiksi- ral s segrevanjem. Kopija je bila izdelana posredno z osvetljevanjem preko večtonskega diapozitiva na pigmentni papir, oslojen z želatino, kateri je bil dodan pigment in bikromat kot senzibilizator. Po osvetljevanju je bil pigmentni želatinski sloj prenesen na bakreno ploščo, kjer je po končanem razvijanju s toplo vodo ostal sloj utrjene želatine, ki je s svojo debelino vplival na globino jedkanja z železovim kloridom (Glaister, 1996). Globlji tiskovni elementi so omogočali tiskanje z debelejšim slojem tiskarske barve. Rastriranje pri tej tehniki za tiskanje večtonskih reprodukcij ni potrebno, poseben raster pa se v sodobnem globokem tisku uporablja za izdelavo sten med posameznimi alveolami, po katerih drsi rakelj pri odstranjevanju odvečne barve. Nekoliko modificirana tehnika je ostala v uporabi do konca 20. stoletja, vendar se je v zadnjih desetletjih samo občasno uporabljala za reprodukcijo faksimilov. Pri sodobnem globokem tisku se tiskovna forma izdeluje z elektronskim gravira- njem z diamantno iglo ali laserjem. 3.5 Digitalne tiskarske tehnike Digitalne tiskarske tehnike se pri faksimiliranju uporabljajo samo izjemoma, znani so primeri uporabe elektrofotografije za promocijo in kapljičnega tiska zaradi izjemno velikega formata predloge. Elektrofotografija je problematična zaradi posebnih zahtev glede lastnosti tiskovnega materiala in zaradi omejene izbire tiskarskih barv oz. tonerjev. Kserografski odtis ima nekaj specifičnih lastnosti (sijaj, relief, otip), zaradi katerih je bolj prepoznaven kot odtis v tej tehniki in manj kot reprodukcija originala. Tudi tehnologija tekočih barv (Indigo) zahteva tiskovne materiale