URN_NBN_SI_DOC-AG3GCSSA

Digitalno rastriranje so prvič uporabili okoli leta 1920 pri RCA za prikaz slik na binarnih napravah (Kang, 1999), leta 1965 je R. Hell predstavil prvo digitalno osvetljevalno napravo za fotostavek, leta 1971 pa skener Chromagraph DC300 (Schreier, 2001), za katerega je bila kasneje konstruirana laserska osvetljevalna naprava, ki je omogočala elektronsko generiranje rastra oz. rastriranje barvnih izvlečkov pri osvetljevanju. Z digitalizacijo reprodukcijskega procesa so v 80. letih pri obdelavi slik prev- ladali bobnasti skenerji z delovnimi postajami za retuširanje slik in sestavo strani, v 90. pa ploski skenerji ter standardna strojna in programska oprema. V 80. letih je bil uveden jezik za opisovanje strani PostScript, ki je z nadgradnjo (Level 2) v začetku 90. let prevladal na področju barvnega upodabljanja slik. Sredi 90. let se je za neposredno skeniranje predlog uveljavila tudi digitalna fotografija. Tovrstno opremo so v zadnjih dveh desetletjih uporabljali tudi za faksimiliranje. Pri digitalnem rastriranju se je prvotno uporabljala amplitudna rastrska modulacija, ki oponaša konvencionalno analogno rastriranje s steklenimi ali kontaktnimi rastri in je še vedno prevladujoča tehnika rastriranja v sodobnih digitalnih reprodukcijskih sistemih. Rastrske pike različnih velikosti in enake gostote se razlikujejo tudi po obliki in pri večbarvnih reprodukcijah tudi po kotu sukanja za vsako barvo. Sestavljene so iz elementarnih pik, katerih velikost, oblika in gostota je odvisna od konstrukcije oz. upodobitvene ločljivosti izhodne enote in rastrskega računalnika (Raster Image Procesor - RIP). Osnovno celico (oz. elementarni rastrski kvadrat) tvori matrika npr. 16 x 16 elementarnih pik, ki daje v navedenem primeru do 256 rastrskih tonov z dodajanjem po eno elementarno piko gruči v sredini celice. Gruča ima lahko približno okroglo, kvadratno oz, eliptično ali katerokoli poljubno obliko. Pri upodabljanju rastrskih pik z razporejanjem v celici so rastrske pike manjše, v velikosti elementarnih pik ali majhne gruče elementarnih pik (npr. 2 x 2), glede na rastrski ton se spreminja njihova gostota oz. frekvenca, tehniko pa imenujemo frekvenčna rastrska modulacija ali frekvenčno rastriranje. Obe tehniki rastriranja sta relativno zahtevni glede strojne in programske opreme. Pri izračunu potrebnega števila elementarnih pik v gruči se lahko upošteva dodatne korekcije za doseganje pravilne reprodukcije tonov zaradi karakteristik izhodne naprave, npr. zaradi nastanka nezaželjenih vzorcev, prekrivanja elementarnih pik ali prirastov rastrskih tonskih vrednosti.