URN_NBN_SI_DOC-AG3GCSSA

skenerja so lahko mnoge pomembne značilnosti originala izgubljene ali spre- menjene. Podobno velja za celoten proces in končno upodabljanje. Bolj objektivno reprodukcijo pri fotografiranju ali skeniranju in upodabljanju dosežemo z uporabo merske tehnike ter različnih barvnih in drugih etalonov, npr. z barvnimi merskimi tablicami, sivimi klini, merili itd. Vse tehnološke operacije, za katere obstojajo standardi in je njihova uporaba smiselna, morajo biti izvedene skladno z njimi ob upoštevanju najmanjših dovoljenih odstopanj. Za ostale je potrebno izdelati interne specifikacije. Nekatere lastnosti materiala, npr. otip, lahko zgolj ocenimo, zato lahko višjo stopnjo objektivnosti dosežemo s pridobitvijo več neodvisnih strokovnih mnenj in različnimi poskusi, ki pa morajo biti za original popolnoma neškodljivi. Grobo kršenje pravil faksimiliranja je zavestno prilagajanje reprodukcije političnim, moralnim, estetskim, tržnim in drugim subjektivnim zahtevam npr. lastnika oz. posestnika originala, naročnika, založbe ali oblasti. Reprodukcija, ki je zavestno spremenjena glede na original, ne more biti faksimile. V grafični pripravi se je v zadnjih desetletjih uveljavilo skeniranje kot skoraj- da edina tehnika vnosa podatkov o originalu v sistem. Proces lahko poteka posredno prek diapozitivov velikega formata s skeniranjem na bobnastem ali ploskem skenerju ali z neposrednim skeniranjem originalov na ploskem skener- ju oz. z uporabo digitalne fotografije. Kakovostno neposredno skeniranje brez optičnih deformacij je možno samo pri originalih v listih oz. pri kodeksih, ki so razvezani. Razvezovanje kodeksov se danes opravlja samo pri restavriranju, pri katerem pa se podoba originala pogosto spremeni zaradi čiščenja, popravlja- nja poškodovanih mest in drugih restavratorskih posegov. Faksimile, narejen na osnovi posnetkov originala pred restavriranjem je zato nujno različen od izvirnika po restavriranju. Ker tako restavriranje kot tudi faksimiliranje trajata zelo dolgo, najpogosteje več mesecev ali celo let, je usklajevanje faksimila z originalom pogosto zelo oteženo. Na primeru faksimila Trubarjevega Katekizma in obeh Abecedarijev, združenih v prvi slovenski knjigi, vidimo, da kljub več izdajam ponatisov, vrhunsko izdelan faksimile še vedno lahko zbudi našo radovednost. Vsekakor ima poleg izvirni- ka, ki je ohranjen le v enem izvodu, tudi faksimile močan simbolni pomen, preučevanje faksimila pa lahko ponudi celo več informacij in odgovorov na vprašanja o zgodovini in stanju originala pred restavriranjem, kot original sam.