URN_NBN_SI_DOC-AG3GCSSA

faksimile oz. popolni nadomestek originala, ker nosi samo informacijo o obliki (dvodimenzionalni) in vsebini, ne pa tudi o materialu. Sodobna grafična pri- prava temelji na digitalizaciji originalov oziroma predlog v visoki ločljivosti in barvni ustreznosti. 3.1 Ročne tehnike pisanja, risanja in slikanja Ročne reprodukcijske tehnike so v osnovi enake tehnikam, ki so jih uporabljali za izdelavo originalov. Pri iluminiranih rokopisih to pomeni, da so bile upora- bljene tehnike risanja in slikanja z originalu enakimi ali podobnimi materiali, predvsem pergament, papir, črnilo, barvila in pigmenti, veziva, zlato in srebro v prahu ali lističih. V 18. in 19. stoletju je napredek pomenila uporaba prosojnega paus papirja in karbon papirja, s katerima so lahko natančneje posnemali elemente originala in jih prenašali na kopijo. Uporabljala se je tudi anastatska litografska tehnika neposrednega kopiranja teksta na papir z omočenjem in kemično obdelavo originala, tesno spojenega s tankim prosojnim papirjem, na katerega se je prenesla zrcalna slika origi- nala. Zaradi kislega medija, ki je omogočil kopiranje črnila na papir, večina tako narejenih kopij ni ohranjenih. Zaradi pogostih poškodb ali celo uničenja originala je bila kmalu opuščena. 3.2 Tehnologija mehanične izdelave tiskovne forme Mehanična izdelava tiskovne forme za različne tehnike tiska, ki so jo prvi uporabili na Kitajskem in v Koreji, je bila tudi v Evropi znana že pred Guten- bergom. Mnoge med njimi so se uporabljale tudi za kopiranje izvirnikov, kar v mnogočem ustreza faksimilni reprodukciji. Lesorez je bil znan že več stoletij, preden je bil v 14. stoletju uporabljen v Evropi za tiskanje reprodukcij. Prvi datirani lesorez v Evropi je nastal leta 1418 (Glais- ter, 1996), med najbolj znane avtorje lesorezov v prvem obdobju pa štejemo predvsem Wolgemuta in Dürerja. Za večino prvih lesorezov ni znano, kako so nastali, domnevajo pa, da so samo izjemoma nastali kot neposredna avtorska dela z vrezovanjem (vzdolžno na vlakna rezane lesene plošče, vrezovanje s posebej oblikovanim dletom) ali graviranjem (prečno rezan les, vtisovanje in vrezovanje z ostrimi graverskimi orodji različnih oblik) v les. Praviloma je avtor