URN_NBN_SI_DOC-AG3GCSSA

Izbira originala je praviloma narejena na osnovi znanstveno-raziskovalnega interesa, interesa knjižnice oz. lastnika dragocenega izvirnika in ocene potreb (bibliofilskega) trga ali interesa založnika. Za bibliofile na globalnem trgu so zanimivi predvsem iluminirani srednjeveški rokopisi, katerih izdaje so tudi najbolj odmevne. Domnevamo lahko, da so bili nekateri originali izbrani tudi iz kulturnih, narodnozgodovinskih ali celo političnih razlogov, saj ne vsebujejo bistvenih elementov, ki bi bili pomembni za umetnostno-zgodovinsko, likovno ali paleografsko preučevanje. Dragoceni, stoletja stari originali so praviloma varno shranjeni v trezorjih, zaščiteni pred zunanjimi vplivi in poškodbami. V procesu faksimiliranja mora biti zagotovljeno kar najmanjše izpostavljanje zunanjim vplivom, predvsem mehanskim poškodbam, svetlobi, toploti, kemikalijam, škodljivim hlapom oz. plinom itd. Pogosto se za faksimiliranje izkoristi obdobje restavriranja originalov, ko so na razpolago razvezani listi za fotografiranje ali neposredno skeniranje. Geometrijske deformacije tako posnetih ali poskeniranih reproduk- cij so najmanjše; pri posnetkih, narejenih iz nerazvezanih knižnih blokov, je pogosto na reprodukciji vidna ukrivljenost listov originala ob vezniku (neostra reprodukcija, ožji list, deformirane črke oziroma ilustracije). Ker se podoba originala po restavriranju spremeni (čiščenje, popravilo poškodb na papirju oz. obnova papirja ali pergamenta, obnova barv itd.) je faksimile lahko različen od izvirnika. Tovrstna odstopanja so praviloma opisana v ko- mentarju, ki je nujen sestavni del vsake sodobne faksimilne izdaje. 3 Grafična priprava od ročnih tehnik do digitalizacije Raziskovalci si niso enotni pri definiciji faksimila, zato težko določimo, kateri je »pravi«. Avtorji, ki priznavajo ročne tehnike faksimiliranja, priznavajo vse tehnologije oz. »umetniške« tehnike, ki so se uporabljale že v zgodnjem sre- dnjem veku. V 18. in 19. stoletju so izpopolnili ročne tehnike, s katerimi so dosegali bolj objektivne reprodukcije. Mnogi avtorji prištevajo med faksimile samo reprodukcije, narejene s fotografskimi in fotomehaničnimi tehnologijami, ki omogočajo »objektivno« reprodukcijo. Skoraj vsi se strinjajo, da se vedno uporabi najnovejša razpoložljiva tehnologija, s katero se izdela čim bolj popolna kopija originala tako, da faksimile lahko nadomesti original. V nadaljevanju bodo ročne reprodukcijske tehnike obdelane samo informativno, ravno tako opuščene fotografske oz. fotomehanične tehnologije. Digitaliziranje rokopi- sov je pomemben del procesa izdelave sodobnih faksimilov, zato bo ustrezno obdelano, čeprav digitalizirani rokopis glede na znane definicije ne more biti