URN_NBN_SI_DOC-AG3GCSSA

Golob, G. Pomen grafične priprave v procesu faksimiliranja Osnove barvne fotografije je postavil J. C. Maxwell leta 1855, osnove foto- grafske reprodukcije s tremi barvnimi izvlečki pa D. du Hauron leta 1869 (Bestenreiner, 1988). Od leta 1908 so bili na trgu dostopni materiali za barvno fotografijo (Lumiere Autochrom Platte), trikromatski barvni negativ-pozitiv filmi in diapozitiv filmi pa so prevladali sredi 20. stoletja. Reprodukcija barv pri sodobnih filmih temelji na subtraktivnem mešanju barv, ki jih tvorijo barvila v treh fotografskih slojih in nastanejo v procesu razvijanja. Koncentracija barvil cian, magenta in rumene barve določa končni rezultat oz. barvo reprodukcije. Faksimili, izdelani v fotografski tehniki, so znani že iz 19. stoletja. Gre predvsem za črno-bele reprodukcije, ki jih odlikuje obstojnost, njihova pomanjkljivost pa je monokromatska oz. akromatska reprodukcija. Primerni so predvsem za reproduciranje rokopisov in palimpsestov. Pri sodobnih faksimilih se zahteva popolna podobnost z originalom, ki je s črno-belo fotografijo ne moremo doseči, zato se danes s to tehnologijo ne izdelujejo. Barvni diapozitiv filmi velikega formata se uporabljajo kot predloge za faksimi- liranje, kadar ne moremo neposredno skenirati (oz. v preteklosti fotomehanično reproducirati) originala. Barvni diapozitivi maloslikovnega (leica) in srednjega formata (6 ' 6 cm) ter barvne slike na papirju se ne uporabljajo za faksimiliranje zaradi prevelikih izgub podrobnosti pri povečevanju. Tudi mikrofilmi so kot predloga za faksimiliranje neprimerni. 3.4 Fotomehanične konvencionalne tiskarske tehnologije Te tehnologije so se uveljavile v sredini 19. stoletja, zaradi kakovosti reproduk- cije, ki jo omogočajo, pa jih nekateri avtorji uvrščajo med tehnike, s katerimi je bila omogočena izdelava prvih pravih faksimilov. Tiskovna forma, izdelana s kontaktnim kopiranjem kopirne predloge (filma) na tiskovno formo, omogoča mehanično reprodukcijo v tisku, ki zagotavlja zelo dobro reprodukcijo barv in podrobnosti. Fotomehanične tehnologije so se uveljavile v vseh tiskarskih tehnikah, zaradi značilnosti posameznih tiskarskih tehnik pa se za doseganje kakovostne reprodukcije večtonskih in večbarvnih predlog pri vsaki pojavi tudi potreba po izdelavi barvnih izvlečkov in selektivno različnem obarvanju površine, ki ga omogočajo predvsem različne tehnike rastriranja. Svetlotisk je patentiral A. L. Poitevin leta 1855 (Glaister, 1996). 1 Tehniko so imenovali z več imeni, npr. angl. collotype, franc. phototypie, nem. Lichtdruck, oz. photopane, hoeschotype, autotype, albertype. Glede na izvedbo tiskovnih in 1 Karl Nolle, lastnik muzeja svetlotiska in drugih starih tehnik v tiskarni Druckhaus Dresden, osebna komunikacija, 24. 4. 2002. V tej tiskarni so do septembra 2001 kot edini v Evropi še redno tiskali zahtevne, tudi faksimilne reprodukcije v tehniki svetlotiska.