URN_NBN_SI_DOC-EUVB9R93

Na ZS tudi ne vemo, če ima NUK Centralno knjižnico ZDSSS v svoji evidenci. Knjižnica Zveze slepih bi lahko nudila v uporabo svojo fonoteko tudi starejšim telesno onemoglim občanom z oslabelim vidom. Gibalno moteni invalidi, npr., praraplegiki se knjižnic ne morejo praktično sami posluževati zaradi ovir v arhitektu­ ri knjižnic. Ovire so tudi v sami knjižnici: invalid z vozičkom ne more med police, knjige si tudi ne more sam vzeti. Strokovna knjižnica Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih je sicer ena najstarejših knjižnic defektološke stroke na Slovenskem (ustanovljena je bila 1900 v Gluhonemnici v Ljubljani), vendar je živela soraz­ merno v nesrečnih okoliščinah (precej izropana v prvi svetovni vojni, ker so jo zasedli vojaki), seliti pa se je morala Se vsaj petkrat, in tudi danes (1989) nima ustrez­ nega prostora za svoje delovanje, četudi kljub vsemu temu nudi dodatno strokovno pomoč tistim, ki še študirajo, kot tudi učiteljem surdopedagogom in logopedom, neredko tudi socialnim delavcem in psihologom. Pokojni dolgoletni ravnatelj gluhonemnice Fran Grm (1877- 1967) je bil izreden ljubitelj knjig, zato ni naključje, da je tudi knjižnica za časa njegovega ravnateljevanja (19o7-1939) znatno strokovno napredovala, tako da je njen knjižni fond med zelo dragocenimi v Evropi. Nekatere teh knjig so že prave raritete. Kasneje je sicer knjižni fond dotekal po finančni zmogljivosti zavoda, kar je ostalo še danes. Ugotoviti pa moramo, da se je zadnja tri leta še posebej razvila lastna založniška dejavnost zavoda, sicer še v skromnem obsegu (zaradi finančnega stanja), vendar obeta že sedaj lepe sadove. V tem razdobju smo izdali 9 publikacij, oziroma didaktičnih pomagal. Nekaj, kar je vredno premisleka. Opažamo, da nimamo ustre­ zne propagande za naše izdaje, niti ne za izdaje celotne defektološke smeri, kar je za defektološko znanost velika škoda. Uvesti bi morali katalogizacijo v publikaciji, tako da bi se naši naslovi pojavljali npr. vsaj med naslovi novih publikacij, ki jih v Delu objavlja NUK. Zelo nas veseli, da tudi šolski časopis na zavodu v Ljub­ ljani lepo uspeva, občasno imajo svoj časopis tudi v Por­ torožu in Mariboru. V Ljubljani izhaja Naš prijatelj že dobrih 2o let, kaže, da je to tradicija ljubljanskega zavoda, sai sta poprej izhajala v krajšem razdobju že dva šolska časopisa.