URN_NBN_SI_DOC-EUVB9R93

Slušno prizadeti otroci berejo sorazmerno težko, ker ne razumejo bolj učenih besed. Vendar radi prebirajo knjige, ki so bogato ilustrirane, in seveda tudi opremljene s primerno razlago: dobrodošle so posebno slikanice in sli­ kovni besednjaki (leksikoni), pa tudi ilustrirane knjige. Pri njih mora imeti knjižničar dosti več potrpljenja in moramo pošteno reči, da so tudi knjižničarji splošnih knjižnic, kjer si slušno prizadeti izposojajo knjige, dovolj humani in tudi pripravljeni pomagati. Se bolj pa bi nas veselilo, če bi vsaj ena od ljubljanskih splošno izobraževalnih knjižnic organizirano oz. namensko nabavljala gradivo za slušno in drugače prizadete bralce, ne le za otroke, temveč tudi za odrasle. Iz naše prakse - branje Zavod za slepo in slabovidno mladino ima osnovno šolo in dom. Šolsko leto je obogateno z interesnimi dejavnostmi učencev in teče po principih C OS. Popoldansko delo je organizirano. Tako je določen tudi čas za branje; dve uri na teden, za nekatere učence še čitalnica. Zakaj imajo učenci za branje določen čas? Učitelj z učencem izbira čtivo po učnem programu; je do­ polnilo pouku slovenskega jezika. Določeni čas za branje pa zato, ker je delo v zavodu specifično. Tudi izven tega časa učenci berejo, poslušajo magnetofonske trakove in kasete. Vendar v urah branja dobi učenec tudi nasvete za čtivo in o branju, učitelj se z učenci individualno ali v skupinah pogovarja o prebranih knjigah, usmerja njihova zanimanja, jih nauči (7. razred) ravnati z magnetofonom. Učenci v majhnih skupinah gledajo in poslušajo slovenske filme na videokasetah, tudi slepi. Metoda dela temelji na individualni obavnavi. Slepi radi sedijo in berejo in ta čas dobro izkoristijo; njim se prsti tako hitro ne utrudijo, kot se utrudijo slabovidnim oči, in ti lahko berejo le krajši čas, preostali čas je namenjen pogovoru. Učitelj knjižničar slabovidnega vzgaja k čuvanju vida; učenec mora sam presoditi, če je tisk zanj primeren, bere­ jo na čitalni mizici s primernim naklonom, desničarju naj pada svetloba z levr- strani, levičarju pa z desne. Slepi se ne sme razvaditi in brati brajico le z enim prstom, ker tako hitrost branja stagnira, tipno polje je zoženo ali ga