URN_NBN_SI_DOC-GAPMB3ZH

toda v še večji m eri, se je tudi delo te sekcije večinoma izražalo z aktivnostjo njenih članov, zla­ sti vodje sekcije, p ri reševanju raznih konkretnih problemov s področja ljudskega knjižničarstva, in sicer v zvezi z dejavnostjo zvezne sekcije, Sveta za prosveto iin kulturo LRS, Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, SZDL, delavskih in ljudskih uni­ verz in drugih družbenih organi­ zacij. Formalno je sekcija v p re­ teklem poslovnem lotu imela 7 rednih sej, na katerih so razp rav ­ ljali o najbolj aktualnih tekočih problem ih, in sicer: — o zveznem in republiškem zakonu o knjižnicah: — o tem ah za beograjski kon­ gres, na katerem sta predavala člana aktiva sekcije Bogo P regelj (o knjižničarstvu in izobraževa­ nju odraslih) in Avgust Vižintin (koreferat k temi o potujočih k n jižnicah ); — o pravilniku zvezne sekcije za ljudske knjižnice in o njenem delovnem program u, zlasti pa o dnevnem redu plenum a sekcije v ju n iju t. 1., ki sta se ga udeležila dva člana sekcije; — o program u predvidenega po­ svetovanja ljudskih knjižničarjev, ki se je samo delno realiziralo ob sedanjem občnem zboru v Mari­ boru; — o vzgoji strokovnih kadrov, o inštruktonskih kom isijah pri okrajn ih ljudskih odborih (formi­ rane so že pri OLO Maribor, L jubljana, Celje, K ranj in uspeš­ no delujejo); — o tečaju za inštruktorje, ki ie bil lansko leto v Ljubljani, ka­ kor tudi o program ih okrajnih in občinskih knjižničarskih tečajev in še o celi vrsti večjih in m anj­ ših tekočih problemov. Razen navedenega je sekcija so­ delovala p ri pripravi gradiva za referat na plenum u Svobod in prosvetnih društev Slovenije, ki je j linija 1%0 razpravljal o knjiž­ nicah; pomagala je tudi pri sesta­ vi program a Zveze Svobod za lanskoletni knjižničarski tečaj v Kopru in tudi priskrbela predava­ te lje iz vrst D ruštva bibliotekar­ jev Slovenije. V duhu naporov D ruštva bibli­ otekarjev Slovenije so sekcijo pri njenem delu vodili splošni sklepi IV. kongresa in društvenega obč­ nega zbora, da se vsaj v občin­ skih središčih organizirajo mo­ derne poklicne ljudske knjižnice, ki bodo sposobne prevzeti skrb za razvoj knjižničarstva na svojem področju, ter da se knjižnice raz­ vijajo v tesini povezanosti z raz­ vojem izobraževanja odraslih in da postanejo aktivni člen tega si­ stema. Društvo in njegova sekcija za ljudske knjižnice sta povsod skušala vplivati, da se knjižnice zavedo teh nalog in da sprem eni­ jo nabavno politiko, ki je preveč usm erjena samo v leposlovje, skratka, da najdejo svoje mesto v novih družbenih pogojih in potre­ bah. P reostaja še cela vrsta proble­ mov, ki jih društvo — v ožjem smislu njegova sekcija —• na tem področju zaradi pom anjkanja sil in časa ni moglo rešiti: izdelava in izdaja priročnika za šolarske knjižnice, o strokovnem katalogu v ljudskih knjižnicah, splošnega priročnika za ljudske knjižnice, ponovni pregled obrazcev za lju d ­ ske knjižnice in izdaja novih, oro- blem bolniških in sindikalnih knjižnic itd. Kot vidimo, je bilo delo dru ­ štva, k lju b pom anjkanju sodelav­ cev na področju ljudskega knjiž­ ničarstva, zelo razgibano in v da­ nih pogojih dovolj uspešno. Tu naj omenimo tudi pomembni prispevek, ki ga člani našega društva (tovariši Kalan, Veselko, Vižintin, Pregelj, E rjavec, Berčič in Novak) kot i n š t r u k t o r j i Sveta za prosveto in kulturo LRS