URN_NBN_SI_DOC-GAPMB3ZH
d ajejo našemu ljudskem u knjiž ničarstvu. Ravno tako naj navedemo, da je društvo na čelu s svojo lju b ljansko podružnico oskrbelo in obdarovalo partizansko vas T r n o v o pri Gorici z okoli 600 knjig obsegajočo knjižnico, ki se daj prav lepo uspeva. O tvoritev knjižnice je bila združena z izle tom skupine štiridesetih lju b lja n skih članov. Zelo pomembno področje d ru štvene aktivnosti je bila tudi nje gova z a l o ž n i š k a d e j a v n o s t . Čeprav je že 15 let, odkar je po osvoboditvi izšla prva k n již ničarska publikacija, kateri so sram ežljivo sledile druge, m ora mo reči, da je izdajanje knjižni čarskih del in s tem v zvezi založ niška dejavnost našega društva m lada, skrom na in šele v začetnih poizkusih. Po seriji različnih iz daj skript za diržavne strokovne izpite in nekaterih Ijudskoknjiž- ničarskih priročnikov smo sicer, poleg drugega, dobili tudi tako pomembna dela, kot ®o Abecedni imenski katalog, Slovenske knjiž nice, Inkunabule v Sloveniji, de vet knjig Slovenske bibliografije, tri letnike strokovne revije K njiž nica, vendar pa še zdaleč ne mo remo reči, da je stanje zadovolji vo. Tega se je zavedel tudi dru štveni odbor in postavil na dnev ni red svojega letošnjega p lenar nega zasedanja tudi vprašanje društvene založniške dejavnosti. Na osnovi poročila, razprave in sklepov plenum a je bila sastavlje- na posebna društvena kom isija za založniško dejavnost. N jena nalo ga je, da u re ja vse tehnične in or ganizacijske zadeve v zvezi z iz dajanjem publikacij. Za strokovni pregled vsake posamezne publika cije pa bo za vsak posamezni pri m er sestavljena posebna kom isija strokovnjakov. Založniški komisiji je uspelo, da je pripravila vse potrebno za iz dajo Gradiva za proslave (pripra vila Študijska knjižnica K ranj, uredili Stanko Bunc), k i je v tisku. S tem v zvezi je v teku subsikrip- cija, ki n aj osikrbi s to publikaci jo res vse interesente. Poleg tega je v pripravi naslednji. 4. letnik glasila Knjižnica. Njen izid se bo malo zakasnil zaradi tega, ker ho če prinesti tudi gradivo z m ari borskega strokovnega posvetova nja in občnega zbora. Izdaja obeh publikacij je omogočena s finanč no podporo Sveta za prosveto in kultuiro LRS. Izven delokroga ko m isije je izšla Dobrovoljčeva Bi bliografija o C ankarjevi dram a tiki, Brecljeva Bevkova bibliogra fija in Seznam inozemskih revij, ki jih p rejem ajo znanstvene in strokovne knjižnice v L jubljani (izdala Narodna in univerzitetna knjižnica, uredila dr. Valter Bo hinec in Josip Rijavec). Zaključen je priročnik za ljudske knjižnice (Mara Šlajpah-Zorn), nova izdaja Abecednega imenskega kataloga pa čaka na novosti, ki naj bi jih dal bližnji m ednarodni sestanek o katalogizaciji. Ne smemo tudi p re zreti, da je pripravljeno za tisk nadaljevanje Slovenske bibliogra fije v redakciji Janeza Logarja. Pri založniški dejavnosti v na ši stroki je pereča ena in osnovna stvar, ki smo jo omenili že na za četku poročila o strokovni dejav nosti društva. Ni nam reč ljudi, ki l>i se z njo resno in tem eljito ukvarjali. N ekateri člani, zlasti starejši, so res pripravili precej osnovnih in pomembnih del, ven dar pa njihova dejavnost zaradi preobrem enjenosti zastaja. Med m lajšim i pa je za takšno delo vse prem alo zanim anja, na k ar vpli vajo zlasti m aterialni razlogi. N ajh itreje bi lahko naše n a j nujnejše strokovne problem e reše vali preko našega glasila K n j i ž n i c a , Vendar pa je tudi tu gle de sodelovanja ista težava kot pri ostali publicistični dejavnosti na
RkJQdWJsaXNoZXIy