URN_NBN_SI_DOC-GAPMB3ZH
še strdke. Razen tega je med člani ra med knjižnicam i, zlasti med ljudskim i, čiititi prav nerazum ljiv odnos do naše revije. Ob razpoši lja n ju zadnjega letnika je bilo kljub temu, da je Knjižnica edino strokovno glasilo slovenskih knjiž ničarjev, mnogo knjižnic med ti stimi, ki so prejem revije zavrni le. Kaj podobnega se ne sme ni- ikoli več zgoditi. V Knjjžnici naj sodeluje vsak knjižničarski dela vec, ki za to čuti sposobnost, v n je j naj se obravnava delo vsake naše pom em bnejše knjižnice ter ne sme biti ne knjižnice ne knjiž ničarja, ki ne bi bil njen naroč nik. Upravni odbor društva oziro ma uredništvo pa m ora skrbeti, da bo revija strokovno kvalitetna in da bo redno izhajala. III. Splošna dejavnost D ejavnost društva se je zelo odrazila v njegovem s t a l n e m s o d e l o v a n j u z Zvezo d ru štev bibliotekarjev Jugoslavije, z drugim i republiškim i društvi, z našimi republiškim i organi za pro sveto in kulturo, kakor tudi z ne katerim i družbenim i organizacija mi. Razen že om enjene pripTave in osnovnega vodstva kongresa v Beogradu in aktivne udeležbe n a ših delegatov na tem kongresu, je naše društvo bilo v stalnem stiku in v tesnem sodelovanju z novim vodstvom zveze, ki ima isedež v Beogradu. V odboru zveze imamo štiri predstavnike, in sicer tovari še dr. Mirka Rupla, Avgusta Vi žintina, B ranka Berčiča in Josipa Rijavca. Ti so se preteklo zimo udeležili zveznega plenum a v Za grebu, razen tega pu vodijo tova riši Rupel, Berčič in Rijavec zvez no sekcijo za znanstvene knjiž nice. Predsednik društva Josip R ija vec je kot delegat Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije p riso stvoval lani kongresu italijanskih bibliotekarjev v Ankoni, letos pa kong-esu zahodnonemških biblio teka l jev v T rier ju. Člana tov. Ja ro D olar in tov. Anica Koržetova sta leto« bila na 14-dnevnem bi bliotekarskem tečaju British Co- uncila v Birmighamu. Izmed tujih delegacij je društvo lotos v ju n i ju lepo sprejelo delegacijo polj skih bibliotekarjev. Na podlagi razpisa zveze je društvo kandidi ralo za enoletno zaposlitev kot konzulenta za rusko literaturo pri Nacionalni biblioteki v Torontu tovariša dr. D ušana Kermaunerja. Člani društva so člani raznih med narodnih strokovnih komisij. Ta ko je tov. Pavle Kalan član ko m isije FIAB za katalogizacijo, tov. Alfonz Gspan pa član komi sije za inkunabule. Z vsemi republiškim i društvi bi bliotekarjev je bilo društvo v stalnih in najboljših stikih, zlasti pa s sosednjim društvom bibliote karjev H rvatske. D ruštvo biblio tekarjev Slovenije ie v stalnih in tesnih stikih s Svetom za prosveto in kulturo LRS, ki je društvu ved no nudil vsestransko pomoč, brez katere bi bilo njegovo delovanje praktično nemogoče. Odbor se svetu za to pomoč iskreno zahva ljuje, zlasti pa tistim organom, s katerim i je bil v stalnem in ne posrednem stiku. Preteklo poletje je v skladu z zakonskimi predpisi prenehal m an dat članu Sveta za prosveto in kulturo LRS tov. dj\ Mirku Ruplu, ki je 4 leta zelo dobro zastopal interese naše stroke v tem druž benem organu, za kar mu gre na še priznanje in iskrena zahvala. Njegovo mesto je na predlog d ru štvenega odbora in po sklepu Iz vršnega svetu LRS za.sodel seda nji predsednik društva tov. Josip Rijavec. D ruštvo im a tudi močno zastop stvo v kom isiji za knjižnice pri republiškem svetu za prosveto in
RkJQdWJsaXNoZXIy