URN_NBN_SI_DOC-GAPMB3ZH

kulturo, ki se uk varja z najbolj perečimi problem i slovenskega knjižničarstva. V tej komisiji so poleg drugih naslednji društveni člani: dr. Mirko Rupel, Vlado No­ vak, Avgust Vižintin, Jaro Dolar, Josip Rijavec in kot tajnica komi­ sije tov. Mara Žlajpah^Zorn. O d aktualnih vprašanj, s kate­ rimi se je odbor društva posebno u k v arjal v preteklem poslovnem lotu, jo omeniti zlasti aktualno v p r a š a n j e z a k o n a o knjiž­ nicah, ki se po dolgi poti končno le bliža svojemu sp rejetju . Kot je znano, je zamisel, da bi se izdal zadevni zvezni zakon, po večlet­ nih pripravah iin številnih pro­ jek tih bila zaenkrat opuščena ter je končno obveljal sklep, naj se izdajo samo republiški zakoni, V naši republiki je svet za prosveto in kulturo, ob tesnem sodelovanju našega društva, p ripravil dokonč­ ni predlog zakona, ki se po se­ danjih inform acijah nahaja pri Iz­ vršnemu svetu LRS, kar dopušča utem eljeno upanje, da bo zakon še v teku zime sprejet. Po m ne­ nju društvenega odbora je načrt zakona prav dobeir in bo za do­ gledni čas zadovoljil potrebe naše­ ga knjižničarstva in naše družbe. V eni zadnjih številk zveznega uradnega lista so nedavno izšli p r e d p i s i o s t r o k o v n i h i z p i t i h v knjižničarski strgki. V začetnih pripravah za te predpi­ se so svojčas sodelovali tudi pred­ stavniki našega društva. Zlasti so pomembni predpisi o izpitih za dosego višje kvalifikacije, ker bo s tem mnogim pripadnikom naše stroke omogočeno zasluženo na­ predovanje. Zeloti je, da bi čim- prej izšli tudii izpitni programi. Važno vprašanje, ki je bilo v našem društvu redno na dnevnem redu, je tudi vprašanje š o l a n j a s t r o k o v n i h k a d r o v . Ne bo­ mo opisovali vseh dolgotrajnih faz, skozi katere je šlo in še hodi to vprašanje; navedli bomo samo na kratko trenutno stanje: — Republiški svet za prosveto in kulturo je ob tesnem sodelova­ nju našega društva in kom isije za knjižnice s polnim razum evanjem problem a izdelal predlog za šola­ nje knjižničarjev pri Višji p eda­ goški šoli v Ljubljani. Izdelan je bil predm etnik, program iin oprav­ ljene tudi druge priprave, tako da je obstajalo utem eljeno upanje, da bo stvar že v letošnjem šol­ skem letu stekla. Vendar je zade­ va iz ne dovolj jasnih razlogov vsaj za letos obtičala pri Svetu za šolstvo LRS. — D ruštvo je stopilo v prve sti­ ke z dekanatom filozofske fakul­ tete v L jubljani glede m orebitne­ ga šolanja bibliotekarjev na tej fakulteti. Zadeva je šele v začet­ ni fazi proučevanja, vendair pa je pni organih univerze opaziti dobro voljo za ugodno rešitev tega v p ra' Sanja. — Pouk knjižničarstva na n e k a­ terih učiteljiščih poteka zelo uspešno in upati je, da bodo ta predm et uvedla tudi druga učite­ ljišča. — V novembru ali decem bru 1^60 je v načrtu enomesečni stro­ kovni tečaj pri Narodni in uni­ verzitetni knjižnici v L jubljani, ki ga bo podprl Svet za prosveto in kulturo LRS. R ealizacija tečaja je odvisna v prvi vršiti od števila pri javi jencev. Med zelo važna vprašanja, s k a­ terim i se je odbor društva v po­ vezavi s Svetom za prosveto in kulturo LRS ukvarjal, spada tudi vprašanje o b v e z n i h p r i m e r ­ k o v . Odbor je preko svojih predstavnikov v komisiji za knjiž­ nice zastopal maksimalno stališče, t. j. da bi republiški obvezni iz­ voli prejem ale vse študijske knjižnice, v skrajnem prim eru pa, da bi vse študijske knjižnice prejem ale vsaj ves periodični tisk, ostali tisk pa nekatere n aj