URN_NBN_SI_DOC-GAPMB3ZH

pomembnejše, v prvi vrsti seveda m ariborska študijska knjižnica. V časnikih objavljeni načrt zakona je brez dvoma za nas velik uspeh in napredek. Pripom niti pa bi imeli zlasti dvoje: t. Če je zakon predvidel popol­ ni obvezni prim erek (t. j. knjige in periodika) n. pr. za novomeško knjižnico, toliko p re j bi se to mo­ ralo odobriti novogoriški štu d ij­ ski knjižnici, katere kulturna de­ javnost in vpliv ne preneha ob uradni državni meji, temveč ob naši nacionalni m eji glokobo v Beneški Sloveniji. F urlaniji in na Krasu, v predelih, kam or vpliv koprske knjižnice nikakor ne sega. 2. Menimo da je nujno, da se tudi Studijski knjižnici na Rav­ nah prizna pravica do obveznega p rejem an ja vsaj periodičnega ti­ ska, ker ni nobenega razloga, da bi ravno ta knjižnica bila edina izjema. Za konec poročila smo p rih ra ­ nili tren utno najbolj pereče vpra­ šanje, od katerega je v dobri m eri odvisna dejavnost in razvoj našega knjižničarstva. G re nam­ reč za n a g r a j e v a n j e k n j i ž ­ n i č a r s k i h d e l a v c e v . Če­ p rav spada to vprašanje v prvi vrsti v področje sindikata, vendar je neizogibno, da se ga na največ­ jem letnem zborovanju slovenskih knjižničarjev dotaknem o in da po­ vemo svoje mnenje. K njižničarji se radi tolažimo z znano krilatico, »da človek ne živi samo od kruha«, vendar pa lalvko velja ta tolažba in v naši stroki zelo ukoreninjena strokov­ na zavest samo do določene m eje; mislimo pa, da je na sedanji stop­ nji našega družbenega razvoja ta m eja že precej presežena. Če po­ gledamo namreč resnici v obraz — in to smo dolžni s to riti— potem vidimo, da m aterialni prejem ki knjižničarskih delavcev (podobno kot p ri večini drugih kulturnih, prosvetnih in delno tudi znan­ stvenih delavcev) niso več niti v približnem skladu z zahtevami našega trga, z zahtevam i relativ­ no že visoke družbene življenjske ravni, zlasti pa, da so v velikem ne­ soglasju z dohodki pripadnikov proizvajalnih in gospodarskih strok. Če temu dodamo še neena­ kost obravnavanja strok s pod­ ročja kulture v Zakonu o javnih uslužbencih glede avtomatičnega napredovanja (bibliotekarji n. pr. samo do V. in knjižničarji samo do VIII. razreda), potem je popol­ noma razum ljivo, da je maša stro­ ka zaradi nestim uliranja izgubila vso privlačnost, da med mladino zanjo sploh ni zanim anja (kar smo pri strokovni dejavnosti že omenili), da so perspektive glede novih kadrov skrajno slabe in da je med m lajšim i pripadniki naše stroke splošna, toda razum ljiva tendenca po sprem em bi poklica. Jasno je, da je tako stanje v naši tako lepo napredujoči socialistič­ ni skupnosti nepravilno in neza­ želeno in da so nujni ukrepi zelo potrebni, tako pri nas kot pri d ru ­ gih sorodnih strokah. Društvo bibliotekarjev Slovenije, ki z za­ skrbljenostjo zasileduje tak raz­ voj kadrovskega vprašanja v naši stroki in kot njegovo naravno po­ sledico tudi ne ravno razveseljiv razvoj slovenskega knjižničarstva, sicer uvideva, da se je v zadnjem času temu vprašanju začela po­ svečati določena pozornost tako od strani javnosti kakor tudi od strani odgovornih organov. Ker pa se zavedamo, da se to vpraša­ nje — t. j. tem eljita sprem em ba sistema nagrajevanja tako imeno­ vanih nepridobitnih strok — ne m ore v doglednem kratkem času dobro in pravilno rešiti, predla­ gamo, da sc nujno — brez čaka­ nja na dokončno, tem eljito in pravično rešitev tega problem a — podvzamejo naslednji ukrepi: