URN_NBN_SI_DOC-IP3C5I79

Roboti (še) ne morejo izpodriniti delavcev Leto dni po večjem odpuščanju zaposlenih se v lendavski tovarni varilne in rezalne opreme razmere umirjajo BRANKO ŽUNEC Pred letom dni so v podjetju Varstroj, Tovarna varilne in rezalne opreme, d.d., Lendava, predstavniki podjetniš- kega sindikata v sodelovanju z regij- sko organizacijo sindikata kovinske in elektroindustrije (Skei) Slovenije in centralo v Ljubljani javno izrazili zas- krbljenost nad zmanjševanjem števi- la zaposlenih v zadnjih dveh letih z 256 na 187. V sodelovanju s poslovod- stvom - direktor je mag. Matjaž Vnuk - so ocenili, da je čas, da uskladijo mne- nja o kriterijih za določanje presežnih delavcev. "Zaradi pomanjkanja naročil smo bili v letu 2010 prisiljeni zmanjšati število ljudi za 35. Letos zaradi pove- čanja prodaje ponovno zaposlujemo, saj nam na določenih vrstah del pri- manjkuje kapacitet. Po temeljiti anali- zi smo ugotovili, da nam primanjkuje strojnih inženirjev in tehnikov, ki jih prav tako ni na trgu dela v regiji, kjer prihaja do izraza strukturna b-rezposel- nost," pojasnjuje Vnuk, ki je peto leto v Varstrojevi upravi, ob obletnici, ki je skoraj sovpadla z nedavnim hišnim sejmom ter dnevi varjenja in rezanja v tovarni. Trenutno dela v leta 1964 usta- novljenem podjetju 150 ljudi. "Struk- tura lastnikov delnic je že nekaj let stabilna, slabih 79 odstotkov pripada družbi Clarinos s sedežem v Lendavi, slabih devet odstotkov japonski družbi OTC Daihen, ki je strateški solastnik, nekaj več kot šest odstotkov je lastnih delnic, drugih šest odstotkov je od drugih delničarjev. V letošnjih prvih petih mesecih smo dosegli skupaj za okrog 15 odstotkov večjo prodajo kot v istem obdobju lani. Letos predvide- vamo, da bo rast prodaje večja od 13 do 15 odstotkov, vendar je za oceno do konca 2011 še prezgodaj, zlasti zato, ker je negotovost v evropskem gospo- darstvu še vedno zelo velika." Oba, Vnuk in njegov svetovalec za tehnična vprašanja in razvoj Janez Orban, ki je v Varstroju od decembra 1976, izpostavita, da se po dobrem de- setletju sodelovanje z Japonci intenzivi- ra in prehaja na višji tehnološki nivo. "Imamo več skupnih razvojnih projek- tov na področju varilnih izvorov in termičnega rezanja kovin ter robotiza- cije, pravkar testiramo prototipe. Naš novi dizajn je prav tako del skupnega projekta s korporacijo OTC Daichen in drugimi partnerji. Enako velja za laser- ski rezalnik, na katerega smo zelo po- nosni. Res pa je za vse to potreben čas, tako za razvoj kot za prodajo na trgu." Orban opozori, da se je hišnega sejma Janez Orban pri milijontem varilnem aparatu pod lastno Varstrojevo blagovno znam- ko. (Branko Žunec) i f Varstrojeva proizvodnja (Branko Žunec) in spremljajočih dejavnosti, ki so jih pripravili zato, ker se na običajnih sej- mih vseh novosti ne da prikazati, ude- ležilo kar preko tristo ljudi, poslovnih partnerjev, kupcev, dijakov in drugih, razstavljen je bil milijonti varilni apa- rat pod lastno blagovno znamko, v proizvodnji so prikazali delovanje ro- botske celice za termično rezanje. Bi lahko roboti izpodrinili delavce oziroma ali ni zaradi tehnoloških po- sodobitev ogroženih vedno več delov- nih mest? "Lahko razmišljamo tudi v tej smeri. Robot lahko nadomesti za- poslene na določenih delih na primer varilce. Ta poklic je zelo zahteven in tu se kaže niša. Lahko zaposlimo varil- nega tehnologa programerja, ki stre- že več robotom za varjenje oziroma jih sprogramira, in varilcev potem ne potrebujemo. Robot je v povpreč- ju dva- do petkrat učinkovitejši od člo- veka, odvisno je od izdelka, poveča se produktivnost, kakovost je zagotovlje- na, ne potrebuje odmora ne malice, lahko dela podnevi ali ponoči," razloži Orban. Vnuk še pojasni, da so povpreč- ne bruto plače zaposlenih v povprečju panoge, izplačujejo jih po kolektivni pogodbi in zakonodaji. "Lanski regres smo izplačali v višini 850 evrov bruto in je bil višji od minimalnega v kovin- ski panogi, ta je znašal 750 evrov, le- tošnji je na ravni panoge dogovorjen v višini 770 evrov in ga načrtujemo izplačati do konca junija." Sedanje so- delovanje s sindikatom v podjetju oce- njuje kot "konstruktivno". Pravi v ring, ne na ulice V nedeljo v hali Tivoli znova spektakel v mešanih borilnih veščinah VLADO PAVEO V petih letih se je World Freefight Chal- lenge (WFC) iz svojega duhovnega doma iz Ljubljane razširil po Balkanu, v nedeljo z začetkom ob 19. uri pa se vodilna promocija mešanih borilnih veščin v Evropi, ki združuje mlade, na- darjene in izkušene borce z mednarod- nimi uspehi, spet vrača v halo Tivoli. V že štirinajsti izvedbi borb te organi- zacije, ki je že marsikomu odprla vrata do mednarodne uveljavitve, bo po na- povedih organizatorjev poudarek na odličnem programu, na slovenskih borcih. Tokratni WFC bo gostil naše naj- bolj nadarjene in priznane MMA borce v njihovih kategorijah. Ljubitelji te zvr- sti borilnih športov, v kateri je dovolje- no nasprotnika udarjati z rokami in nogami ter ga skušati premagati tudi, ko je na tleh, polagajo velike upe v Bora Bratovža. Doslej je vse svoje štiri borbe dobil predčasno s tehničnimi no- kavti, v nedeljo se bo v svojem petem profesionalnem dvoboju v srednjetež- ki kategoriji meril s Francozom Alderi- com Cassato. Eden najbolj prepoznavnih obra- zov WFC promocije in že leta številka ena v K-1 (ni boja v parterju) v srednji kategoriji v Sloveniji, Miran Fabjan, se vrača v Tivoli, da si znova pridobi na- klonjenost privržencev tega športa, potem ko ga je hudo zdelal Aleksan- der Štečurenko, številka ena ruskega kikboksa. Primorec napoveduje, da nje- gov tekmec Škoder Veseli s Kosova po njuni borbi ne bo vesel. Ostali Slovenci, ki se bodo v Tivoliju merili z borci iz tu- jine, so Bojan Kosednar, Denis Porčic in Rok Štrucl. Prireditelji opozarjajo še na dva borca, ki sta dvignila na noge publiko na WFC-promociji aprila v Be- ogradu; na dvoboj Svetoslava Savova z Makusom Di Gallom in Hrvata Ivico Truščka s Čečenom Amirjem Visalimo- vim, pa v borbi večera vrnitev prvega (MMA) WFC-prvaka v velterski kate- goriji Ljubomirja Guedj'eva, ki bo sku- šal zaustaviti zmagovalni niz Arbija Agujeva. Pomembno sporočilo World Freefight Challenge je proti nasilju na ulicah, ring je namreč pravi prostor za dokazovanje, iz kakšnega testa si. Babica in njena vnučka, avtorici knjižice o bolezni MS, ki jo bodo menda predstavili tudi strokovnjakom v Bruslju (Branko Žunec) Ganljiva izpoved o boju s "sopotnico tisočerih obrazov" Babica Slavica Jaušovec in njena vnučka Lena sta avtorici ilustrirane knjižice o multipli sklerozi, v kateri je bolezen predstavljena na enostaven, duhovit in otroškemu razumevanju prijazen način BRANKO ŽUNEC V otroškem vrtcu Vila čira čara v Bre- zovcih na Goričkem je bila včeraj pred- stavitev ilustrirane knjižice o multipli sklerozi, v kateri je ta bolezen v bese- di in sliki prikazana na enostaven, duhovit in otroškemu razumevanju prijazen način. Avtorici sta Slavica Ja- ušovec, ki je pred leti delala in živela v Prekmurju, sedaj že dolgo biva v Ma- riboru, in njena vnukinja Lena, ki obi- skuje ta vrtec, njej je tudi posvečena ta knjižica. Prisrčnega srečanja v Vili čira čara, ki so ga pripravile vzgojiteljice z Alen- ko Vratarič, so se poleg obeh avtoric in malčkov v Lenini skupini udeleži- li še prijatelja Jaušovčeve Albina in Elvis, ki sta bila nekoč na vozičku, a se jima je bolezen tako popravila, da sedaj lahko hodita, upokojena učitelji- ca Elza Zrinski, ki je knjižico - njeno izdajo je omogočil Novartis - lektori- rala, in ravnateljica vrtcev pri OŠ Pu- conci Majda Vrečič. Za otroško veselje in smeh je poskrbel čarovnik Binč. Če- prav babica zaradi bolezni ni mogla prevzeti varstva ljubljene vnukinje v času, ko so bili njeni starši v službi in so jo dali v vrtec, se Slavica z no- stalgijo spominja časa počitnic, ko je bila Lena z njo v njeni stari cimprani hiši "priča mojim zdravstvenim teža- vam in vsemu, kar iz tega izhaja. Tako je videla, kako si dajem injekcije, in sama pomagala z injektorjem vbrizga- ti zdravilo; videla je, kako me stran- ski učinki zdravila včasih do konca potolčejo, kako nemočna ležim v po- stelji s hudimi glavoboli in z bolečina- mi po celem telesu. Bila je prisotna, ko so me zaradi infarkta odpeljali z rešilcem. Skoraj preveč za še ne šest- letnega otroka". V ganljivi izpovedi, v kateri Jaušov- čeva z besedami vnučke opisuje Leno, njuno mamo in očeta, prijatelja Žana in Aneja ter še eno Lenino babico Ani- co, beremo, da je Slavica "pred mnogi- mi leti imela več prometnih nesreč, dve zelo hudi. Babica nikoli ni zakrivi- la prometne nesreče, sama pa je zaradi nesreč hudo zbolela, najhuje pred sed- mimi leti. Za to bolezen ni bila kriva ponovna nesreča. Zdravniki so ugo- tovili, da ima bolezen, ki se imenuje multipla skleroza ali krajše MS". Ko se babici poslabša bolezen, Babici pre- gledajo glavo, Babici dam injekcijo in Babica pripoveduje so poglavja v tej ne- navadni knjižici, o kateri specialistka nevrologinja doc. dr. Tanja Hojs Fab- jan, dr. med., v spremni besedi meni, da "je dobrodošla kot pomoč otrokom in svojcem obolelih, saj je nastala na osnovi lastnih izkušenj vsakodnevne- ga boja s 'sopotnico tisočerih obrazov'. S soočenjem se je vnukinja privadila sprejemati babičino drugačnost in s tem premagovanja morebitnih stra- hov ob poslabšanjih bolezni in jih spre- jemati kot nekaj samoumevnega. Zelo pomembno je, da lahko babica kljub motorični oviranosti vnukinji ponudi polnost življenja s svojo toplino, prebi- ranjem knjig in veselitve njunih skup- nih lepih trenutkov".