URN_NBN_SI_DOC-IP3C5I79

Šolska zgradba je potratna Občina Križevci je naročila energetski pregled tamkajšnje osnovne šole, ki kliče po obnovi MIHA ŠOŠTARIČ V občini Križevci se zavedajo, da bo treba v prihodnje prenoviti stavbo osnovne šole, preden so se lotili pri- prave načrta obnove, pa so naročili energetski pregled stavbe. Pregleda se je lotil domači strokovnjak Matej Babic, ki je z ugotovitvami seznanil člane občinskega sveta. Namen ener- getskega pregleda je v prvi fazi ocena stanja rabe energije v zgradbi, pregled sistemov naprav te drugih porabni- kov, na podlagi opravljenega pregleda pa je Babič pripravil možne ukrepe za zmanjšanje rabe energije, oceno mož- nosti za izvedbo, oceno prihranka energije ter ovrednotenje ukrepov z vidika stroškovne učinkovitosti. Glavna energenta v križevski osnovni šoli sta električna energija in za ogrevanje kurilno olje. V letu 2009 so za oba energenta porabili 38 tisoč evrov, lansko leto pa že 47 tisoč evrov. Babič je ugotovil, da so glavni razlogi za izgubo toplote oziroma veliko rabo energije dotrajano stavbno pohištvo, neizolirana oz. slabo izolirana zgradba ter dotrajan ogrevalni sistem. "Okna in vrata na delu objekta so v zelo sla- bem stanju, ponujajo zelo slabo zaščito pred mrazom v zimi in vročino poleti. Okna predstavljajo velik delež zunanje- ga ovoja zgradbe in imajo velik vpliv na toplotne izgube. Ovoj zgradbe je delno neizoliran, delno pa slabo izoli- ran. V tem stanju ima ovoj zgradbe ve- liko toplotno prevodnost, kar pomeni velike toplotne izgube. Zastarel pa je tudi ogrevalni sistem," je podrobnosti, ki jih je ugotovil ob natančnem, dvo- V križevski osnovnošolski zgradbi je treba zamenjati okna in vrata ter izvesti toplot- noizolacijsko fasado. (Miha Šoš-tarič) mesečnem pregledu stavbe, predstavil Babič, ki meni, da bi se v prvi fazi dalo veliko postoriti že z minimalnimi vlož- ki. "Najprej bi bilo treba celoten ogre- valni sistem očistiti, ga uravnovesiti in namestiti termostatske ventile. Sedaj se namreč dogaja, da so učilnice na za- četku sistema izrazito vroče, na koncu sistema pa hladne." Med organizacijskimi ukrepi Babič predlaga vodstvu osnovne šole, da pos- krbi za energijsko knjigovodstvo, kije orodje za učinkovito rabo energije v objektih in pomeni redno spremljanje in zapisovanje rabe energije, energen- tov, vode ter njihovih stroškov. "S tem orodjem primerjamo in ugotovimo, kateri, kje in kdaj so ti stroški najvišji. Energetski knjigovodja mora poskrbe- ti tudi za ozaveščanje zaposlenih o raci- onalni rabi energije," je dejal Babič, ki je poudaril, da je prvi korak k racional- nejši rabi električne energije ozavešča- nje zaposlenih in uporabnikov šolske stavbe, da bodo energijo izkoristili ta- krat, ko jo bodo potrebovali in s tem preprečili nenadzorovano porabo. Kot je dejal, se to nanaša predvsem na rabo skupnih šolskih prostorov, predlaga pa, da osnovna šola čim prej pristopi k ozaveščanju zaposlenih in šolajočih s predstavitvijo parametrov racional- ne in učinkovite rabe energije v obliki zloženk in plakatov. Za vodstvo občine Križevci na čelu z županom Brankom Belcem pa so zanimiva Babičeva priporočila pri investicijskih ukrepih. Predlaga, da je treba dotrajana okna in vrata zamenja- ti z novimi varčnejšimi, nujno izvesti toplotnoizolacijsko fasado ter vgraditi termostatske ventile, "katerih potreb- no temperaturo lahko nastavlja samo pooblaščena in poučena oseba s poseb- nim orodjem". Na podlagi priporočil se bo vodstvo križevske občine sedaj lotilo priprave prioritetne liste vlaganj v zgradbo osnovne šole s ciljem, da se zmanjša raba primarne energije v objek- tu, kot je priporočil Babič, pa naj privar- čevana sredstva v prihodnje namenijo za posodobitev učnih pripomočkov. Mladi Priek že pol stoletja Ob prisotnosti številnih sedaj že upo- kojenih učiteljev, ki so poučevali na Osnovni šoli Ivana Cankarja v Ljuto- meru, so učenci in učitelji ljutomer- ske osnovne šole zaznamovali 50 let izdajanja šolskega glasila, poimenova- nega Mladi Prlek, ki je imelo v prvem letu izhajanja še podnaslov Glasilo pionirjev šole Ivana Cankarja. "Ne morem verjeti, da je minilo že toliko let, odkar smo začeli izdajati na naši šoli literarno glasilo Mladi Prlek. Idejo zanj je dal prof. Drago Novak, slavisti in učenci pa smo pomagali, da je idejo uresničil. Po njegovem odhodu sem prevzela uredništvo jaz in s pomočjo uredniškega odbora in učencev sem to delala do upokojitve. Vesela sem, da so pridne slavistke s svojimi učen- ci nadaljevale naše delo in da je glasilo uspešno še danes," je ob jubileju deja- la predmetna učiteljica slovenskega je- zika Ljerka Zemljič, ki se je upokojila leta 1992. V letu 1989 je glasilo prvič izšlo po- sebej za razredno in za predmetno stop- njo, rubrike pa so oblikovali glede na vsebino. Med drugim so v glasilu bili tudi prispevki učencev iz srbskih Tito- vih Užic, s katerimi so bili takrat pobra- teni, ter prispevki učencev slovenskega dopolnilnega pouka z Dunaja. "V šol- skem letu 2004/2005 smo se odločili za drugačno podobo našega glasila. Pričeli smo izdajati eno številko glasila za celotno šolo. K sodelovanju smo po- vabili tudi učence s podružnične šole Cven. Glasilo smo vsebinsko preobli- kovali tako, da ni več samo literarno glasilo, ampak v njem objavljamo tudi prispevke o pomembnih dogodkih, ki se zgodijo v šolskem letu. K sodelo- vanju povabimo tudi mentorje različ- Ob 50. obletnici izdajanja glasila Mladi Prlek so v prostorih knjižnice osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru pripravili razstavo glasil iz preteklosti. (Miha Šoštarič) nih dejavnosti na šoli in objavljamo zanimive prispevke o dosežkih naših učencev na različnih področjih. Tako podobo glasila imamo še danes. Vsi, ki sodelujemo pri nastajanju glasila, se trudimo, da bi naše glasilo bilo zani- mivo in da bi ga bralci z veseljem vzeli v roke ter ob njem obujali spomine na pretekle dogodke," je na slovesnosti, ki so jo popestrili z razstavo nekaterih izvodov Mladega Prleka iz preteklosti, povedala mentorica šolskega glasila uči- teljica Metka Ohman. Letošnje glasilo, kije izšlo na kar 56 straneh, bodo v na- slednjih dneh razdelili med učence in učitelje. (mš) PANONSKO ZRCALO Discipliniranje z denarjem NATAŠA GIDER Če se spomnimo, kakšne težave so imeli pred leti v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pri prepričevanju občinskih vodstev, da so občine dolžne sofinancirati njihovo dejavnost, se nam zdi takojšnja privolitev enajstih (če zraven vendarle štejemo tudi Mestno občino Murska Sobota) od dvanajstih občin na sofinanciranje materialnih stroškov Glasbene šole (GŠ) Murska Sobota skoraj čudežna. Kaže, da se je v zavedanju obveznosti in odgovornosti na strani teh lokalnih skupnosti vendarle nekaj premakni- lo. Toliko bolj je čudno ravnanje soboške občine, kjer je pogodba najprej nepodpisana čakala do začetka junija, nato pa bila šoli posredovana podpisana, a v precej nižjem znesku, kot je pokazal razrez delitve stroškov med občinami. Župan in direktor občinske uprave, ki je tudi član sveta zavoda glasbene šole, torej njenega nadzornega organa, sta ravnanje občine argumentirala z vrsto očitkov na račun vodenja glasbene šole - kadrovskega in poslovnega. Kadra glasbenim šolam primanjkuje in pri zagotavljanju čim bolj raznolike- ga nabora možnosti za učence se ni mogoče izogniti zaposlovanju učiteljev iz tujine in iz drugih regij. To ni le praksa soboške glasbene šole, temveč tudi številnih drugih, zlasti na periferiji, in te potne stroške, če niso zares v nebo vpijoči, je pač treba vzeti v zakup. Pomanjkanje kadrov ima za posledico tudi, da je težje zagotoviti kontinuiteto in kakovost. Odhodov učiteljev s soboške glasbene šole drugam je bilo v zadnjih letih kar nekaj, v javnosti je bilo slišati tudi o konfliktih med nekaterimi učitelji. Soboška občina je kot ustanoviteljica zavoda GŠ Murska Sobota dolžna nadzirati in opozarjati na morebitne nepravilnosti in nekorektnosti v tem zavodu. Prav tako ukrepati. Vendar je te nepravilnosti najprej treba - v sodelovanju s strokovnimi službami - najti, nato pa ustrezno ukrepati in po potrebi poklicati koga na odgovornost. Zgolj odtegovanje denarja s strani občine ni nikakršno zagotovilo, da bodo slabosti in napake, če te res obstajajo, odpravljene. Poziv k varčevanju zaradi splošne krize je preprič- ljiv argument, vendar bi ga občina morala uporabiti vsepovsod, v primeru šole pa bi moral veljati tudi za druge občine. Tako pa ostaja občutek, da gre pri tej zgodbi delno tudi za tisto, na kar so nekateri mestni svetniki opozarjali že ob sprejemanju občinskega proračuna, namreč na "proračun- sko discipliniranje" tistih, ki niso istega prepričanja kot župan. Mladi ljutomerski pevci srebrni v Bratislavi Mladinski pevski zbor Glasbene šole Ljutomer je na festivalu v Bratislavi prejel srebr- no priznanje. (Lidija Kosi) V Bratislavi je bil pred dnevi festival Festa Choralis, na katerem je sodeloval tudi mladinski pevski zbor Glasbene šole Ljutomer, ki je prejel srebrno prizna- nje. Zbor - v njem poje 28 pevcev, starih med osem in pežtnajst let, vodi pa ga Romana Rek - obstaja šele tri leta, kljub temu pa se lahko pohvali s številnimi priznanji. Prejeli so že zlato priznanje na regionalnem in srebrno na državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov Slovenije. Njihov reperto- ar vključuje dela slovenskih in tujih avtorjev, sodobne in starejše skladbe, prav tako pa pojejo tudi duhovne in skladbe s humornimi vsebinami. (se)