URN_NBN_SI_DOC-IP3C5I79

24 PODLISTEK, PISMA BRALCEV petek, 10. junija 2011 Ilegalne skupine v Sloveniji med letoma 1945 in 1952 MATEJA ČOH 18 Pobudnik ustanovitve skupine je bil Franc Markoja, vodil pa jo je Štefan Kreslin Marjan. Mar- kojeva skupina je edina ilegal- na skupina, za katero je Udba trdila, da je nastala na verski podlagi; skupina naj bi izkoriš- čala "verska čustva v svoje ban- ditske in monarhistične ideje". To trditev je Udba utemeljevala z dejstvom, da je bil Kreslinov brat Martin duhovnik in da je Markoja tesno sodeloval z de- kanom Ivanom Jeričem iz Tur- nišča in naj bi celo deloval po njegovih navodilih. Nekaj članov skupine se je konec novembra 1946 odpravi- lo v Avstrijo, kjer so bili nekaj časa zaprti. Okoli 20. decembra Knjigo dr. Mateje Čoh je izdal Študijski center za narodno spravo. Cena: 25 evrov. Naročila: 01 230 67 00 ali info@scnr.si . jim je uspelo pobegniti iz zapo- ra in so se vrnili v Prekmurje. Takrat štiričlanska skupina se je nekaj časa skrivala pri kmetih v lendavskem okraju in se ji je konec leta 1946 uspelo poveza- ti s Šajnovičevo skupino. Prvič so se člani obeh skupin sesta- li konec decembra 1946 in raz- pravljali o skupnih akcijah. Obe skupini sta takrat šteli skupaj 13 mož. Na drugem in zadnjem skupnem sestanku na začetku januarja 1947 so se člani obeh skupin dogovorili za napad na postajo narodne milice v Tur- nišču. Cilj akcije je bil zapleni- ti orožje, s katerim bi oborožili neoborožene člane skupin. Ven- dar akcija ni bila uspešna, zato so člani obeh skupin prečkali Muro in odšli na Hrvaško, v ča- kovski okraj, kjer so ostali do sredine januarja 1947. Takrat so se odpravili proti Radencem, kjer so se zadrževali pri Marko- jevih sorodnikih. Ker sta se Šte- fan Kreslin in Martin Šajnovič sprla, se je Kreslinova skupi- na ločila od Šajnovičeve in se odpravila nazaj k Štefanu Kre- slinu v Srednjo Bistrico. Kreslinova skupina je na po- budo Markoje organizirala dva terenska odbora, imenovana tudi odbora Protikomunistične fronte, in sicer v Dolnji Bistrici in Hotizi. Naloga teh odborov je bila pridobiti čim več novih čla- nov, zbirati orožje in širiti proti- komunistično propagando. Za odkrivanje delovanja Markoje- ve skupine in njenih podporni- kov ter obeh terenskih odborov je Udba za sodelovanje pridobi- la nekaj posameznikov, med njimi člana dolnjebistriškega protikomunističnega odbora Ignaca Balažiča. Lendavska Udba naj bi ga pridobila za sode- lovanje s prepričevanjem in naj bi ga "popolnoma zlomila brez vsakega fizičnega sredstva". Nje- gova najpomembnejša naloga je Biblija ima vendarle pr-av 68 Herod je umrl leta 4 pr. n. št., star sedemdeset let, šestintride- set let po tem, ko ga je Rim po- stavil za kralja. Takoj po njegovi smrti naj bi bilo prišlo do luni- nega mrka; po izračunu moder- nih astronomov je bilo to 13. marca. Jožef Flavij je o Herodu izre- kel neusmiljeno sodbo, ko je nekaj let zatem zapisal: "Ni bil kralj, temveč najkrutejši tiran, ki je kdaj prišel na oblast. Umo- ril je množico ljudi; usoda ti- stih, ki jih je pustil pri življenju, je bila tako žalostna, da so bili pomorjeni lahko še srečni. Ni le mučil posameznih podlož- nikov, temveč je trpinčil cele skupnosti. Da bi polepšal tuja Knjiga Bib-lija ima vendarle prav b-o izšla v zb-irki Vera in politika pri založb-i Orb-is. Redna cena b-o 44 evrov. V prednaročilu velja 10-odstotni popust. Telefon: 080 20 14, ww.orbis.si. mesta, je oropal svoja in tujim ljudstvom dajal darila, ki so bila plačana s krvjo Judov. Zato sta nekdanje blagostanje in stare častitljive običaje zamenjala popolno obubožanje in moral- ni propad judovskega ljudstva. Nasploh so Judi v nekaj letih zaradi Heroda prestali več tr- pljenja kot njihovi predniki v dolgem obdobju po odhodu iz Babilona in vrnitvi pod Kserk- sesom." V šestintridesetih letih sko- raj ni bilo dneva brez smrtne obsodbe. Herod ni prizanašal ni- komur, ne lastni družini, ne najožjim prijateljem, ne duhov- nikom, sploh pa ne ljudstvu. Na njegovem morilskem se- znamu sta dva moža sestre Sa- lome, soproga Mariamna ter sinova Aleksander in Aristo- bul. Svojega svaka je dal utopiti v Jordanu, taščo Aleksandro je odstranil. Učenjaka, ki sta s tem- peljskih vrat odtrgala zlatega bila, da se poveže s člani odbora in podporniki Markojeve skupi- ne v Dolnji Bistrici in okolici ter o njih poroča Udbi. Najpomembnejši ukrep Udbe v zvezi z odkrivanjem ile- galnega delovanja na območju lendavskega, ljutomerskega in čakovskega okraja je bil skup- ni operativni center v Štrigovi. Naloga članov operativnega centra je bila koordinirati delo posebnih operativnih skupin, ki so bile ustanovljene v vsa- kem od treh okrajev. Operativ- ne skupine so opravljale hišne preiskave pri sorodnikih čla- nov skupine in njenih pod- pornikih, izvajale aretacije, zasliševale aretirane osebe in pridobivale posameznike za so- delovanje. Operativni center, ki mu je pri delu pomagalo okoli 40 vojakov Knoja in narodna milica, je sodeloval z lokalnimi partijskimi komiteji in drugimi organizacijami. W rimskega orla, je dal živa sežga- ti, Hirkana, zadnjega iz rodbine Hazmonejcev, ubiti. Plemiške rodbine je izkoreninil do zad- njega člana, mnogo farizejev je spravil s poti. Pet dni pred smr- tjo je dal starec ubiti še svojega sina Antipatra. To je le delček grozodejstev človeka, ki je bil "kot vladar divja zver". Pomor otrok v Betlehemu, s katerim ga obremenjuje Biblija, se vsekakor sklada z odvratno podobo tega moža. (Mt 2,16) Po u m o ru A n t i p a t ra je Herod na smrtni postelji z opo- roko določil za naslednike tri izmed svojih mlajših sinov. Arhelaj je podedoval kraljestvo, Herod Antipa in Filip sta kot te- trarha postala vladarja Galileje in Pereje, dela dežele vzhodno od Jordana ter območja seve- rovzhodno od Galilejskega jeze- ra. Družina je Arhelaja priznala za kralja, Herodove čete plačan- cev Germani, Galci in Trača- ni so ploskale. A v deželi je ob er-ner- Keller- vesti o despotovi smrti izbruh- nil tako močan upor, kot ga ju- dovsko ljudstvo dotlej skoraj ni doživelo. Silno sovraštvo do He- rodove rodbine se je pomešalo z vstajo proti Rimljanom. Namesto tožb žalovanja za Herodom so se razlegale tožbe nad njegovimi nedolžnimi žrt- vami. Ljudstvo je zahtevalo povračilo za učenjaka Jehudo ben Sarifo in Matatijo ben Mar- golota, ki sta bila sežgana kot bakli. Arhelaj je v odgovor po- slal svoje čete v Jeruzalem. V enem samem dnevu so poklali tri tisoč ljudi. Tempeljsko dvo- rišče je bilo polno trupel. Prvo Arhelajevo dejanje je na mah razkrilo njegov pravi značaj; kar zadeva krutost in nepravič- nost, ni Herodov sin prav nič za- ostajal za svojim očetom. Oporoka je potrebovala še soglasje cesarja Avgusta. Zato sta se Arhelaj in Herod Antipa drug za drugim odpravila v Rim. VONJ LJUBEZNI (Ona reče, on reče) Bojan Tomažič 62 Samo zakompliciral bom zadevo, jih potem brišem, samo nekaj tistih, ki ne trgajo niti zgodbe, pustim. Kdo sem jaz, da bi kogarko- li učil odnosov? stiskam tipko DELETE. Vonj ljubezni, ki sem ga zaznal, me je resda prevzel, pretresel, a zaradi tega nisem nič bolj moder. Pa tudi patetičen nočem biti. Če knjigo poimenujem Vonj vijolic, bo poklon vsem, ki pogrešajo omamni vonj, ki običajno ne traja dolgo, a ga ne moreš z ničemer drugim nadomestiti v svoji duši. Bo poklon vsem, ki imajo v sebi nekaj čarobnega, lahko skriv- nostnega, samo njihovega, se v življenju zavzemajo za nekaj, kar je vredno. Za podnaslov mi pridejo na misel Vonj ljubezni, Alegorija Mariborčanom in času, ki je od nas preveč zahteval, Moja ljubezen- ska iskanja, Čustvena zmedenost, Preblisk v otopelem Mariboru in Kako v resnici diši ljubezen. Konec pa vseeno napišem tako, da bralec ne ve natančno, ali je Lola sploh obstajala in ali se bo še pojavila. Za večjo čustveno nabitost na koncu navržem še refren pesmi, ki sem jo po nenavadnem, a očitno usojenem slovesu od Lole v zgodbi s solzami v očeh večkrat poslušal. GOVORI MI ZDAJ, VSE MI PRIZNAJ, KAM PELJE TE POT, KDAJ PRIDEŠ NAZAJ. KONEC TOMO PODSTENSEK Dvigalo- 1 Skozi ozko režo se je izza zastrtega okna počasi pritihotapil prvi pramen svetlobe in narisal na tla komaj opazno bledikasto progo, ki je nezadržno postajala vse svetlejša in svetlejša. Predmeti v sobi so drug za drugim odvrgli skrivnostne nočne oblike in začeli pri- dobivati svoje dolgočasne dnevne podobe; tam je bila omara, tu je zaspano postopal oglati stol, ob njem se je svetila gladka površina moderne klubske mizice, v kotu je pod debelimi plastmi različnih oblačil čemel obešalnik. Svetla proga na tleh pa je vse bolj žarela in nad njo se je do stropa dvignila prosojno zlata zavesa prašnih delcev, obsijanih od dotikov jutranjega sonca. Na drugi strani tega krhko migljajočega pajčolana je bila ob zid potisnjena velika postelja, mnogo preširoka za enega samega človeka, da bi se na njej ne počutil osamljenega. Sredi postelje se je risal negiben obris ženskega telesa; nekaj skoraj vilinskega je bilo na njej, ki je ležala tam z dlanmi namesto vzglavja, kakor spe kraljične v otroških slikanicah. Obraz je bil nežen, poteze še sko- raj otroške in nekako brezčasne; ne mogel bi ji človek pripisati starosti bolj kot na pet let natančno. Dolgi zlati lasje so se v raz- mršenem redu sipali po ramenih, od koder se je linija telesa spuš- čala proti pasu, pa spet vzvalovila v bokih in se nadaljevala še dolgo onkraj z drobnimi čipkami okrašenega roba spalne srajce. Zdela se je, tako nepomična, domala bolj privid kakor živo bitje in le komaj opazno plapolanje čvrstih, jedrih prsi je izdajalo tozem- skost njenega obstoja. Nenadoma vdre z ulice v sobo glasen pok; najbrž prihaja iz stare izpušne cevi, saj ga pospremi zamolklo kašljanje motorja. Oči se bolj presenečeno kot prestrašeno odpro, z lica izgine milina, po- teze postanejo ostrejše, moten pogled se trudi prodreti skozi goste trepalnice, katranasto sprijete od včerajšnje maskare. Dvoje elegantnih, svileno gladkih stopal se dotakne tal, pa si brž premisli in zbeži nazaj v varno zavetje belih rjuh. Oči se ponov- no zapro, telo poskuša spet poiskati prejšnjo lego, a ne gre in ne gre. Tudi skozi zaprte veke nezadržno prodira popačena podoba sobe, vsa čudno zverižena se vrti okoli nevidne osi; zmeraj hitre- je se vrti, nenadoma izskoči iz ležajev in trebuh se zvije v silovi- tem krču. Pisma bralcev Bolan zaradi pretežkega dela Zaposlen sem v podjetju, ki opravlja kmetijsko dejavnost - vinogradništvo, sadjarstvo, urejanje okolice. Sem starej- ši delavec, malo pred upokojitvijo, za- poslen za nedoločen čas. Pri delu se mi dogajajo neprijetnosti, ki jih opisujem v nadaljevanju. Začelo se je v prvi polovici lanskega leta z nagovarjanjem k sklenitvi pogod- be o zaposlitvi za določen čas kljub skle- njeni in veljavni pogodbi za nedoločen čas. Argumenti delodajalca: to bi bilo dobro zame, saj bi me lahko napotili na čakanje do upokojitve, medtem pa bi pri njih dela opravljal preko pogod- be o delu. Ker na to nisem pristal, so se začele težave. Občasno sem dobival težja dela, stopnjeval se je tudi psihič- ni pritisk name. Zaman sem predlagal opravljanje nekoliko lažjih del. V tem času sem tudi pridobil potrdilo osebne zdravnice, iz katerega je bilo razvidno, da zaradi težav s hrbtenico priporoča opravljanje lažjih del brez dvigovanja bremen, težjih od 10 kg. Mnenje sem po- kazal šefu, ki je dejal, da bo spoštoval moje omejitve in me razvrščal na lažja dela, ki ne bodo škodila mojemu zdrav- ju. To zagotovilo pa ni držalo dolgo, saj mi je bila kmalu odrejena košnja trave s hrbtno kosilnico. Po tretjem dnevu opravljanja tega dela sem šefa opozo- ril, da je to delo zaradi mojih težav s hrbtenico in križem prenaporno. Nje- gov odgovor je bil, da zame nima na voljo lažjega dela. Ob mojem konkret- nem predlogu opravljanja lažjih del je skopo dejal le, da se je on tako odlo- čil. Tako so, medtem ko sem jaz oprav- ljal težaška dela, veliko mlajši delavci opravljali lažja dela, na katera sem opo- zoril sam. Zaradi zdravstvenih težav, ki so bile posledica težaškega dela, sem ponovno šel v bolniški stalež. Po vrnitvi na delo mi je bilo odreje- no rezanje podrastja v vinogradu. To delo zahteva čepeč položaj in nenehno sklonjenost. Med delom je k meni pri- stopil šef in mi pojasnil, da si moram od tega dne naprej sam organizirati prevoz na delo (do tega dne je prevoz na delo organiziral delodajalec), ter dodal, da bodo, če bom nagajal jaz, oni nagajali meni. Za nameček opravljam dela ločeno od ostalih delavcev, ki delo opravljajo na drugih lokacijah, in sem tako izoliran od ostalih zaposlenih. Ob splošnem opozarjanju na proble- matiko prevelikega obsega bolniških odsotnosti zaposlenih in s tem poveza- nega vpliva na delodajalce ter celotno gospodarstvo je prav paradoksno, da je v mojem primeru prav delodajalec tisti, ki kljub zdravniškemu mnenju zame odreja dela, ki škodljivo vpliva- jo na moje zdravje in zaradi katerih sem prisiljen iti bolniški stalež. Vse navedeno pa delodajalec počne kljub temu, da obstajajo dela, ki bi jih jaz lahko opravljal brez negativnega vpli- va na svoje zdravje in so redni del de- lovnih procesov. To lahko razumem le kot psihični pritisk name, saj to, da delodajalec krije stroške nadomestila za bolniško odsotnost, čeprav bi to z malo organizacije dela in prerazpore- ditve zaposlenih zlahka preprečil, ne more biti racionalno in ne v korist niti delodajalca niti zaposlenega. Ivan Ploč, Pesnica pri Mariboru Agonija slovenske vlade se nadaljuje Novinar Jure Stojan je 26. 5. v Večeru napisal, da imajo davkoplačevalci po- polnoma upravičene razloge za bes. Val ogorčenja sta sprožili višina regre- sa v NLB in v Slovenskih železnicah. Nadalje navaja, da je pri skupini NLB lanska izguba znašala 202 milijona evrov, pri železnicah pa 19 milijonov. Država je letos NLB že dokapitalizira- la, Banka Slovenije pa ne izključuje, da bi se to letos še enkrat ponovilo. Železnicam pa je vlada obljubila 134 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Kljub vsemu sta obe podjetji svojim zaposlenim izplačali bistveno višji regres, kot zahteva zakon, in tako zagotovili financiranje ugodnega oddi- ha zaposlenim. Vse torej na račun dav- koplačevalcev in v posmeh celi armadi brezposelnih ali delavcev z minimalno plačo. Zelo slab izgovor je obrazložitev Uprave NLB, da je višina regresa dolo- čena v kolektivni pogodbi in tako izbi- re ni imela. Tudi novinar Vasja Jager piše v Večeru z dne 4. 6. 2011, da je dr- žavna banka NLB pred dnevi razburila javnost z novico, da namerava svojim zaposlenim izplačati po 1500 evrov bruto regresa. Obenem pa opozarja, da NLB še zdaleč ni edina družba, ki si obeta milijonske finančne injekcije od države. Omenja pa še tudi NKBM, ki je kljub nižjemu dobičku svojim de- lavcem izplačala po 1582,25 evrov re- gresa. Na eni strani tako razmetavajo z denarjem, medtem ko več kot 111 tisoč brezposelnih ne ve, kako se bodo pretolkli skozi mesec. Sam pa ugotav- ljam žalostno dejstvo, da je finančno ministrstvo na čelu s Francem Križa- ničem glede tega brez moči ali celo nezainteresirano. Sedaj pa k trojnemu referendumu! Volivci so v veliki večini z več kot 70 odstotki odločno zavrnili pokojninsko reformo, prav tako tudi zakona o delu na črno in o arhivih, kar pomeni hudo zaušnico Pahorjevi vladi. Kljub trojnemu porazu pa seve- da Pahor ne namerava odstopiti s pre- mierskega položaja in se izgovarja, da bi bil to beg pred problemi, in obžalu- je, da smo zamudili nemško-francoski vlak. V resnici pa so mnogi mnenja, da ni šlo toliko za sam referendum, pač pa so ljudje glasovali proti nesposob- ni, zato pa z aferami bogati vladi, ki so se je naveličali. Sicer pa sem bral tudi mnenje ekonomistov v Večeru 6. 6. 2011. Ekonomist dr. Tine Stanov- nik ugotavlja, da rezultat referenduma pomeni zelo slab dan za Slovenijo in izraz nezaupanja v vlado. Tudi ekono- mist mag. Bernard Brščič je mnenja, da je izguba petih referendumov z več kot dvotretinjsko zavrnitvijo kazalo, da so ljudje zelo nezadovoljni s trenut- no vlado. Politični analitik dr. Matevž Tomšič ugotavlja, da so ljudje skeptič- ni do sprememb, ki bi lahko zarezale v njihove socialne pravice, čeprav se zavedajo, da so reforme potrebne. Ven- dar, če jih predlaga vlada, ki ne uživa zaupanja in se je izkazala za nesposob- no, to sproži kvečjemu dodatni revolt in zavračanje. Na koncu moram ome- niti še mnenje odgovornega urednika Večera Tomaža Ranca v istem Večeru, ki piše, da če bo hotel Pahor za vsako ceno vladati naprej, utegne izgubiti avro osebne poštenosti in odgovorno- sti, ki jo kot eden redkih politikov v javnosti vendarle (še) ima. Agonija ozi- roma celo gangrena slovenske vlade se torej nadaljuje. Roman Kralj, Maribor