URN_NBN_SI_DOC-KC1AIP2N

leta, je pod gesiom: biblioteke, vsega 10 bibliografskih enot. Od tega pride za zgodovino knjižnic v poštev 7 enot, vendar so nekatere prav tehtne. Gradivo te vrste pa je publicirano tudi v drugem ča­ sopisju in samostojno. Leta 1900 je V iktor Steska v Izvestjih M uzejskega društva za K ranjsko obravnaval odlično in izredno zanim ivo poglavje naše k u lturne zgodovine — akadem ijo operozov, prvo znanstveno družbo v L jubljani in z njo v zvezi tudi družbino knjižnico, ki kot Sem eni- ška knjižnica obstaja še danes. K onrad Crnologar je pisal v M ittei­ lungen des M usealvereines fü r K rain leta 1903 v članku: Die Schloss­ bibliothek in W eissenstein o grajski biblioteki na B oštanju p ri Gro­ supljem in posebej dodal še seznam nek aterih del, ki so se m u zdela zanim iva. Tega leta se je spet oglasil P eter v. Radics. Njegov nedo­ končani prispevek: Iz nekdanjih sam ostanskih knjižnic v Stičini, Ko­ stanjevici, B istri in P leterjah, je objavljen v Izvestjih M uzejskega društva za K ranjsko. V svojem življenjskem delu, m onografiji: Jo ­ hann W eikhard F reih err von Valvasor, ki je izšla v L jubljani 1910, pa je zadnjič, žal spet bolj posplošeno, obravnaval Valvasorjevo bi­ blioteko. N ajpom em bnejše delo iz tega obdobja pa je obsežna: Geschichte der E ntstehung und V erw altung der k. k. Studien-B ibliothek in Laibach bibliotekarja oziroma kustosa licejske knjižnice K onrada Stefana. O bjavljena je bila leta 1907 v M itteilungen des M usealverei­ nes fü r K rain in tudi separatno. To je bila ena redkih zgodovin knjižnic v tedan ji A vstriji, v Sloveniji pa do nedavna edino delo s tega področja. V vestnem in po arhivskih virih sestavljenem spisu pa že po sodobni strokovni oceni »adm inistrator prevladuje nad zgodovinarjem «. N aslednje leto je Ivan P rijatelj, ta k ra t asistent dvorne knjižnice na D unaju, podrobno osvetlil razpis bibliotekarskega m esta in nato nastop M atije Copa na ljubljanski licejki. Spis je bil objavljen v Izvestjih M uzejskega društva za K ranjsko pod naslovom: L iterarni zapiski. 1. Iz zgodovine ljubljanske študijske knjižnice. S Čopom oziroma njegovo knjižnico pa se je u k v arjal še bibliotekar študijske knjižnice Avgust Žigon. Pod naslovom: Čopova biblioteka je v Slova­ nu leta 1916 in 1917 objavljal, vendar ne dokončal seznam del iz Čopove knjižnice. Tu je treb a upoštevati tudi novejši prispevek Dušana Ludvika: Čopov zapuščinski akt in Čopova knjižnica, v Sla­ vistični reviji 1949. P rva svetovna vojna in leta po njej so povzročila na tem pod­ ročju krajše publicistično zatišje. U stanovitev slovenske univerze in s tem nove naloge študijske knjižnice, njena prostorska stiska in akcija za graditev novega poslopja pa so povzročile, da je bila v