URN_NBN_SI_DOC-KC1AIP2N

slovenskem strokovnem in dnevnem časopisju raznih nazorskih sm eri objavljena vrsta člankov, ki so prikazovali zgodovino, tedanje razm ere in bodoče naloge univerzitetne in osrednje slovenske knjiž­ nice. D okum ent teh prizadevanj so zlasti članki dveh tedanjih biblio­ tekarjev ustanove: Joža G lonarja in M elitte Pivec-Stele. Omenili bi naslednje: Joža Glonar, Drž. licejska knjižnica v L jubljani, Ilu stri­ rani Slovenec 1927; isti, »U niverzitetna biblioteka« v Ljubljani, So­ dobnost 1933; isti, Vseučiliška knjižnica v Ljubljani, K ronika sloven­ skih m est 1934; M elitta Pivec-Stele, U niverzitetna in narodna biblio­ teka v L jubljani, Čas 1933/1934. Ta prizadevanja so im ela močno oporo tudi m ed univerzitetni­ mi profesorji, ki so se zavedali, da so dobro založene in urejene knjižnice tem elj vsakega znanstvenega dela. Med zagovorniki tega m nenja je izstopal zlasti France Kidrič, ki je začel svojo akadem ­ sko kariero, kot tedaj tudi mnogi drugi slovenski znanstveniki — v knjižnici. Pom em bni izraz K idričevega zanim anja za knjižnično problem atiko je študija: Biblioteški problem in univerza, v zborni­ ku Zgodovina slovenske univerze v L jubljani do leta 1929. To je prvi celotni pregled vodilnih znanstvenih knjižnic v L jubljani, v njem pa je avtor podal tudi n ačrt za njihovo sm otrno delo. Bodoči zgodovinar, ki se bo posebej ukvarjal z zgodovino tiska, knjige ter javnih in privatnih knjižnic od reform acije do rom antike, pa bo m oral upoštevati tudi druge Kidričeve razprave in zlasti njegovo veliko sintetično delo: Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove sm rti (L jubljana 1929— 1938), kjer je Kidrič nagrm adil mnogo drobnih, toda dragocenih podatkov te vrste. Na pobudo profesorjev K idriča in P rijatelja je izdelal načrte za novo stavbo študijske knjižnice v L jubljani arh itek t Jože Pleč­ nik. S Plečnikovim i načrti je slovensko javnost seznanil France Stele leta 1933 v posebni publikaciji: P rojekt univerzitetne biblio­ teke ljubljanske. V knjigi je tudi zanim iva Steletova razprava: K zgodovini bibliotečnih stavb v L jubljani. P ro ti Plečnikovem u načr­ tu je polemično nastopil arh itek t Ivan V urnik, ki je zastopal smer funkcionalne arhitekture. O tem priča tudi njegova publikacija iz leta 1934: Vseučiliška knjižnica ljubljanska. Po desetletnem boju bibliotekarjev, slovenske javnosti in zlasti naprednih študentov so se želje po novi stavbi končno uresničile. V začetku leta 1941 se je U niverzitetna biblioteka — tako uradno im enovana od 1938 — p re­ selila v novi, po Plečnikovih načrtih zgrajeni dom. Boj za novo bi- bliotečno poslopje pa ne sodi le v poglavje o zgodovini knjižnic, tem več je kot del boja naprednih sil tudi poglavje iz zgodovine našega naprednega gibanja. D anašnja Visokošolska in študijska knjižnica v M ariboru je