URN_NBN_SI_DOC-KC1AIP2N

druga knjižnica v Sloveniji, ki je dobila oris zgodovine svojega n a­ stanka. Sestavil ga je Janko G lazer in ga časovno zaključil z dnem, ko je z ustvaritvijo pragm atičnega sistem iziranega knjižničarskega m esta upravo knjižnice definitivno prevzela m estna občina, Glazerju pa je zaupala to delovno mesto. Zgodovinski oris je pod naslovom: Študijska knjižnica v M ariboru, objavil avtor v Časopisu za zgodo­ vino in narodopisje leta 1928. Gradivo za zgodovino naslednjih let pa vsebujejo knjižnična letna poročila (od 1931—1938), ki jih je G lazer nato objavljal v istem časopisu. Kot za m ariborsko študij­ sko knjižnico, ki je zrasla iz knjižnice Zgodovinskega društva v M ariboru, je potrebno tudi za zgodovino drugih knjižnic, ki so de­ lovale v okvirih zgodovinskih ali m uzejskih društev (na Štajerskem npr. za knjižnico M uzejskega društva v P tuju) in za druge nesa­ m ostojne, vendar nekatere prav pom em bne knjižnice (v Ljubljani npr. za knjižnico N arodnega muzeja) upoštevati arhivske vire, ob­ jave, poročila in zgodovinsko literaturo o njihovih m atičnih društvih ali ustanovah. Tako je Josip Mal, tak ra tn i ravnatelj N arodnega muzeja, v okvi­ ru kulturno zgodovinskega dela Vodnika po zbirkah N arodnega m u­ zeja v L jubljani leta 1931 na kratko prikazal knjižnico in arhiv, ki sta bila kot posebna strokovna oddelka priključena muzeju. S tem je tedaj druga največja znanstvena knjižnica v Sloveniji in največ­ ja knjižnica dom oznanskih strok dobila svoj prvi k ratk i zgodovin­ ski oris. V našem pregledu ne m oremo mimo dveh, v letu 1928 objav­ ljenih člankov, ki obravnavata posam ična vprašanja iz zgodovine knjižnic in knjižničarstva. Prispevek Jan k a Glazerja: A nton Lah in njegova »Družba slovenskega b ran ja v — Lembahi«, v Časopisu za zgodovino in narodopisje, je dragocen za zgodovino ljudskega knjižničarstva. »Družba za b ran je slovenskih bukvic« v Lim bušu leta 1847 spada med najstarejše poskuse organizirati b ranje med ljudstvom , pravila te ustanove, ki jih je G lazer v članku objavil, pa so naš najstarejši ohranjeni slovenski bibliotečni red. V istem letu je v V alvasorju posvečeni številki G lasnika M uzejskega društva za Slovenijo Ivan Vrhovnik v članku: Kako je prišla V alvasorjeva knjižnica v Zagreb?, objavil dokum ent, ki nakazuje možnost, da je bila knjižnica zagrebški škofiji darovana. Na vprašanje pa ni posku­ šal odgovoriti. V isti številki je F rance Stele tem eljito osvetlil Val­ vasorjevo grafično zbirko in njegovo grafično delo. Leta 1931 in 1932 m oram o zabeležiti izid dveh pom em bnih del z našega področja. Tem eljno znanstveno delo M ilka Kosa in F ran ­ ceta Steleta: Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, izšlo 1931 kot raz­ širjeni ponatis iz Zbornika za um etnostno zgodovino 1924— 1929,