URN_NBN_SI_DOC-KC1AIP2N

evidentira in z znanstveno akribijo opisuje tiste srednjeveške ko­ dekse, ki so v slovenskih knjižnicah. Zal pa se le del knjižnih za­ kladov nekdanjih srednjeveških knjižnic, ki so bile na ozemlju Slovenije, h rani doma, dobršen del je v tu jih knjižnicah. K ljub te­ mu pa sedanji domači in tu ji fondi v celoti predstavljajo le ostanke nekdanjega bogastva. Najpopolnejši pregled slovenskih knjižnic je m ed obema vojna­ ma priobčila M elitta Pivec-Stele leta 1932 (z dodatkom 1933) v G lasniku M uzejskega društva za Slovenijo pod naslovom: Naše knjižnice. Poskus statistike. To delo, razdeljeno v poglavja: znan­ stvene in strokovne knjižnice, šolske knjižnice, ljudske in društvene knjižnice, je bilo prelom nega pom ena prav zato, ker je pregled zajel naše celotno, torej tudi ljudsko knjižničarstvo. Bilo je dolgo vrsto let edini praktični priročnik za iskanje osnovnih podatkov o naših knjižnicah in uporabljivo tudi pri iskanju lite ratu re o posameznih knjižnicah. V starejšo zgodovino knjižnic se poglablja leta 1937 v Glasniku M uzejskega društva za Slovenijo objavljena razprava Joža G lonar- ja: Iz stare stiske knjižnice. Do danes je to edina naša študija, ki obravnava celotno knjižnico nekega sam ostana. Med zadnje po­ m em bnejše poskuse celotnega pregleda našega knjižničarstva v stari Jugoslaviji pa spada poglavje »Knjižnice« v članku: Naše tisk ar­ stvo v letih 1918—-1938, ki ga je leta 1939 napisal Cene K ranjc za Spominski zbornik Slovenije. Publicistiko tega obdobja zaključuje strokovnjak bibliotekarske teorije in prakse, bibliotekar univerzitetne knjižnice Avgust P irje­ vec. Leta 1940 je izdal prvi slovenski strokovni priročnik: Knjižnice in knjižničarsko delo. Znam enito delo daje seveda v celoti mnogo dragocenih podatkov o slovenskih knjižnicah, posebej pa podaja avtor v prvem poglavju zgodovinski pregled razvoja knjižnic v svetu, v sedmem pa govori o razvoju knjižnic na Slovenskem. To poglavje je doslej najobsežnejši splošni pregled zgodovine naših knjižnic in je razdeljeno na naslednje oddelke: 1. Sam ostanske knjiž­ nice, 2. Plem iške in druge zasebne knjižnice, 3. L jubitelji in zbira­ telji slovenske knjige, 4. Začetki in razvoj javnih znanstvenih knjiž­ nic, 5. Novejše znanstvene knjižnice, 6. Učiteljske knjižnice, 7. Srednješolske knjižnice, 8. Slovenske društvene in ljudske knjižnice. Z adnji oddelek je avtor razčlenil takole: a) P redm arčna doba, b) 1848— 1849, c) F arne in čitalniške knjižnice, č) K njižničarski problem i na katoliških shodih, d) Knjižnice socialističnega delavstva, e) Nemške agresivne knjižnice in slovenska obramba, f) Iz dobe po vojni, g) O naših neuspehih. S tem je Pirjevec že podal svojo zgradbo zgodovine knjižnic. P ri Pirjevčevi obravnavi ljudskega