URN_NBN_SI_DOC-KC1AIP2N

knjižničarstva bi opozoril na pododdelek: Knjižnice socialističnega delavstva — predm et, ki čaka obdelave zgodovinarja delavskega gi­ banja. V zaključku zgodovinskega pregleda, ko govori »o naših ne­ uspehih«, pa pravzaprav analizira stanje v ljudskem knjižničarstvu. Vrsto neuspehov na tem področju pripisuje nazadnjaškim gleda­ njem in z njim i načelno obračunava. N avedena razčlenjenost zadnjega oddelka pa je zanim iva tudi iz drugih pogledov. Je posledica historičnih dejstev v razvoju naše­ ga ljudskega knjižničarstva, ki jih je Pirjevec na ta način registri­ ral. Ta dejstva om enja tudi M ara Žlajpah v svojem priročniku: Ljudske knjižnice (L jubljana 1961), k jer ugotavlja, da im ajo ljudske knjižnice pri nas že stoletno tradicijo, da je pojem »ljudska knjižni­ ca« našem u človeku znan in ga ceni, vendar je tradicija tudi nega­ tivno vplivala. Sklep izvaja iz ugotovitve, da so se knjižnice razvi­ jale pri raznih prosvetnih organizacijah, ki so pripadale različnim političnim strankam . Tem so bile knjižnice največkrat le sredstvo, ne pa cilj. Zato tudi značilno drobljenje moči. Navedena dejstva vsekakor ne bodo olajševala dela za bodoči popolnejši zgodovinski oris ljudskih knjižnic in knjižničarstva. Druga svetovna vojna in okupacija sta slovenske biblioteke tež­ ko prizadeli. Tako je nem ški okupator na Š tajerskem in G orenj­ skem biblioteke sistem atično uničil. U niverzitetno biblioteko pa je zadela leta 1944 gotovo čisto enkratna katastrofa. Nanjo se je zru­ šilo poškodovano nemško letalo in je zato pogorela velika čitalnica z bogato priročno knjižnico in z mnogimi katalogi. N esluten razm ah bibliotekarstva po osvoboditvi pa je v kvalita­ tivnem in kvantitativnem pogledu prinesel v razvoj knjižnic in knjižničarstva nove prvine. U niverzitetna biblioteka je končno do­ bila naslov, ki je ustrezal njeni funkciji: N arodna in univerzitetna knjižnica. V pokrajinskih središčih so načrtno nastajale študijske knjižnice, vrsta novih strokovnih knjižnic je nastala p ri centralnih in vladnih ustanovah in pri novih ku ltu rn ih ustanovah, najštevil­ nejše pa so bile ljudske in sindikalne knjižnice. Število bibliotečnih delavcev se je povečalo za nek ajk rat in je stalno raslo. V stroki so začeli novi ljudje tudi publicistično delovati. Zato število objav, ki govore o knjižnicah, ni več prim erljivo s številom v predvojnem času. V ilustracijo navajam nekaj značilnih prispevkov iz let 1946 do 1952: Rozka Štefan, Slovanska knjižnica v Ljubljani, Slovenski poročevalec 1946 (26. III.); Jože Žigon, Naša m uzejska knjižnica, Slovenski poročevalec 1946 (12. VI.); Vida Gaspari-Tausig, Narodna in univerzitetna knjižnica med okupacijo, Ljudska pravica 1947 (5. II.); M elitta Pivec-Stele, Požar in obnova čitalnice Narodne in