URN_NBN_SI_DOC-KC1AIP2N

univerzitetne knjižnice, Slovenski poročevalec 1947 (5. II.); Janko Glazer, Študijska knjižnica v M ariboru, Ljudska pravica 1947 (18. II.); M irko Rupel, Ob 175-letnici N arodne in univerzitetne knjižnice, Popotnik 1949 (št. 5—7); France Dobrovoljc, Slovanska knjižnica v L jubljani, Ljudska pravica 1949 (24. IX.); M irko Rupel, Boj za univerzitetno knjižnico, Ljudska pravica 1949 (8. XI.); S tan­ ko Bunc, Študijska knjižnica v K ranju, P rosvetni delavec 1950 (15. XI.); Bogo Komelj, P et let študijske knjižnice v Novem mestu, P rosveta 1951 (št. 3—4); Slavko Rupel, N arodna in študijska knjiž­ nica v Trstu, Tovariš 1952 (št. 18); Vlado Novak, Celjska Študijska knjižnica in njeni problem i, L jubljanski dnevnik 1952 (9. IX.); France Pengal, M estna ljudska knjižnica v novih prostorih, L jud­ ska prosveta 1952 (7. XI.). V rsta avtorjev, ki so v osrednjem ali lokalnem časopisju pisali o knjižnicah in knjižničarstvu, z naštetim i članki še zdaleč ni iz­ črpana. Več in podrobneje bo našel interesent pod stroko knjižni­ čarstvo ali bibliotekarstvo v Slovenski bibliografiji. S takim i obja­ vam i v teh in naslednjih letih so bibliotekarji seznanjali javnost s sočasnimi nujnim i in perečim i problem i knjižnic in knjižničar­ stva, s svojim delom in načrti. Izrazito zgodovinskih obravnav zato med njim i skorajda ni, kljub tem u pa so ti prispevki pom em bni sestavni del gradiva za zgodovino knjižnic in knjižničarstva. P rvi pregled zgodovine knjižnic na Slovenskem je tedaj objavila M elitta Pivec-Stele pod naslovom: B ibliotekarstvo Slovenije v d ru ­ štveni publikaciji P rvi kongres bibliotekara FNR Jugoslavije, L jub­ ljana 1949 (izšlo v Beogradu 1950). V pregledu pa govori tudi o za­ četkih bibliotekarskega strokovnega društva. Ista avtorica je sesta­ vila tudi skripta: Zgodovinski razvoj slovanskih in slovenskih knjiž­ nic, nam enjen za strokovne izpite. Štiristoletnico izida prve slovenske knjige je Društvo bibliote­ karjev Slovenije počastilo z izdajo priročnika: Slovenske knjižnice (L jubljana 1951). Sestavila sta ga Josip Rijavec in M arija Zidar. P riročnik je naša prva sam ostojna in do danes edina publikacija te vrste in zajem a celotno slovensko knjižničarstvo po stanju leta 1950. Priročnik je nastal v času, ko so se ob splošnem kulturnem raz­ m ahu tudi knjižnice izredno pomnožile, tako da je bilo vse novo komaj mogoče sproti evidentirati. A vtorja priročnika sta to storila. V tem je svojstvena vrednost publikacije tudi za zgodovinarja te strokovne panoge. N aslednja m onografija Bogomila Gerlanca: Slo­ venske ljudske knjižnice (L jubljana 1955) je obsežnejši zgodovinski pregled ljudskih knjižnic in knjižničarstva, obenem pa dokum entira tudi spremembe, ki so nastale zlasti pri ljudskih knjižnicah v prvem povojnem desetletju. Vmes sta še dva prispevka: članek M elitte P i