URN_NBN_SI_DOC-LABGOKMV

Z ato tu d i politične sprem em be v letu 1990 in osam osvojitev v letu 1991 za slovensko založništvo niso imele p o dob nih posledic kot v drugih d ržavah v tranziciji. O d 1990 se je število izdanih knjig n a leto povečalo za okrog 600 naslovov. Z aložništvo je bilo razglašeno za gospodarsko dejavnost, kar je pravilno, saj to tu d i je. Toda sedanja vlada je s svojim i u k repi poslabšala poslovanje založb. Tako je npr. uvedla 5% p rom etni davek na prodajo knjig, zvišala je davek na avtorske honorarje, ukinila oprostitev plačevanja 30% davka na dobiček, ki so ga založbe m orale nam eniti za knjigo in vpeljala še vrsto dru g ih ukrepov, ki so poslabšali - in po dražili - poslovanje založb. Slovensko založništvo pa bo preživelo tu d i take ukrepe. Problem interven­ cije d ržave ni v založbah, am pak v kulturni politiki države. N a m ajhnem knjižnem trg u kot je slovenski, je zelo veliko število knjig, ki jih ni m ogoče izdati v okviru norm alne založniške kalkulacije. To je predvsem vsa sodobna slovenska literatura, ki jo je m ogoče p ro d ati le nekaj sto izvodov, pa tudi znanstvena in strokovna literatura in vsi tisti prevodi iz svetovne kulturne zakladnice, k ijih k u lturn i n aro d m ora im eti, nim ajo p a dovolj širokega kroga bralcev in kupcev. Izdajo takih knjig m ora om ogočiti država, saj od založnika nihče ne m ore zahtevati, d a izdaja knjige v im enu kulturnega poslanstva in pri tem ustvarja izgubo (razum ljivo: založnik se lahko odloči, d a stori tu d i to, v en dar je to njegova svobodna odločitev). D ržavna kulturna politika pa m ora s sklopom ukrepov om ogočiti, da take knjige po nekem sistem atičnem načrtu lahko izidejo. N edavni 12. slovenski knjižni sejem je dokazal, d a je slovensko založništvo vitalno in d a sledi evropskim založniškim trendom . Razveseljivo je dejstvo, da veliko novih založb čuti tradicionalno slovensko ljubezen do dom ače knjige in jo izdaja, četudi n e dobi od d ržave nič.