URN_NBN_SI_DOC-LABGOKMV

M ed vsem i državam i v tranziciji predstavlja Slovenija poseben prim er. Z dvem a m ilijonom a prebivalcev je zagotovo eden najm anjših knjižnih trgov v Evropi. Toda politični in ekonom ski sistem v bivši d ržavi Jugoslaviji se je bistveno razlikoval od sistem ov v vseh d ru g ih socialističnih d ržavah , ki sm o jih n a kratko opisali. Že v petdesetih letih sm o se slovenski založniki srečali s trgom in se m orali naučiti, kako izdajati in prodajati knjige v pogojih skoraj popolne konkurence. D ržavna pom oč založbam in knjigi, ki je bila po vojni znatna, se je pričela hitro zm anjševati in danes d ržava od okrog 2.500 naslovov knjig, kolikor jih letno izide, s subvencijam i om ogoči izid le okrog 150 do 200 naslovom . D ržavna pom oč knjigi znaša, po oceni, okrog 0.5% p rihodk ov založb. Slo­ venski založnik m ora, če hoče preživeti, izdajati knjige po pogojih tržne ekonomije. Do ustanovitve sam ostojne države Slovenije je delovalo okrog 20 založniških podjetij in približno še toliko različnih ustanov (društev, inštitutov, m uzejev, šol itd.), ki so se z založniško dejavnostjo ukvarjale kot s svojo stransko dejavnostjo. D ržava je nam reč s p redpisi praktično onem ogočala u stan a­ vljanje novih založb. Po letu 1990 je bilo m ogoče ustanoviti založbo vsakom ur. Število registrira­ nih založb seje izredno povečalo in danes je, po p o datkih Z druženja založni­ kov in knjigotržcev Slovenije, okrog 220 organizacij, ki se ukvarjajo z za­ ložništvom kot s svojo pretežno dejavnostjo, ob tem pa se občasno ukvarja z založništvom še okrog 400 d ru g ih organizacij in sam ozaložnikov. Vse tradicionalne založniške hiše so preživele sprem em bo gospodarskega sistem a in so danes že skoraj vse privatizirane. Svojo založniško dejavnost opravljajo v nesprem enjenem obsegu - nekatere pa celo v povečanem obsegu - tudi v novih pogojih. Razlog za to je prav ta, da so slovenske založbe že dolgo delovale po tržnih pogojih. Že od zgodnjih šestdesetih let naprej so tudi im ele m ožnosti nave­ zovati direktne stike s tujim i založbam i, m edtem ko založbe v dru g ih socia­ lističnih državah takih stikov niso m ogle imeti. Tako se je slovensko za­ ložništvo lahko razvijalo v korak z evropskim , saj so se slovenske založbe od evropskih založb zelo hitro pričele učiti tržnega nastopanja. Slovenske založbe so (z redkim i izjemami) bile tudi svobodne pri izboru knjig, ki so jih izdajale. H krati je hiter razvoj grafične industrije omogočil izdajati knjige, ki so po tiskarski plati enako kvalitetne kot prim erljive knjige evropskih založb.