URN_NBN_SI_DOC-LABGOKMV

centralne trgovinske organizacije, ki bi prevzela knjige in jih prodajala knji­ garnam , knjigarne so pričele prodajati d ruge vrste blaga, ker knjig niso m ogle dobiti od založnikov in tako se je pravzaprav celoten knjižni trg sesul. Posledice tega čutijo tu d i knjižnice v dru g ih državah, ki ne sam o d a nim ajo več popolnih inform acij o tem , kaj izhaja, am pak pogosto nim ajo več kje naročati strokovnih in znanstvenih revij, ki so jih dolga leta naročale - danes p a ne vedo več niti tega, ali še izhajajo. K ulturna škoda, ki s tem nastaja na obeh straneh, je nepopravljiva. N ovi privatni založniki (in stare založbe, ki so v skrom nejšem obsegu preživele, bodisi privatizirane ali še naprej kot d ržav ne založbe) so se m orali prilagoditi razm eram in začeti iskati nove poti d o kupca. Toda ta kupec ni bil več pripravljen kupo vati knjig tako kot prej, ker zasluži manj in ker ima na voljo vse tiste vrste blaga, po katerih je dolga leta hrepenel. D ržavna p o d p o ra knjigi seje povsod zelo zm anjšala ali pa je sploh usahnila, tako da so založniki navezani sam o na tržno poslovanje. N ekateri so se zelo hitro prilagodili in se uspeli naučiti uspešno izdajati knjige za trg. Tudi avtorji so se m orali m arsikaj naučiti. V vseh teh d ržavah so avtorji - seveda le tisti, ki so bili po volji oblastem - uživali vrsto privilegijev, saj so bili avtorski honorarji neodvisni od u speha knjige in so jih avtorji dobili izplačane vnaprej, ob izidu knjige. S tržnim i pogoji se je tudi to sprem enilo. Število založb se je sicer povsod izredno povečalo (prej so bile založbe specializirane in je avtor lahko objavljal le pri eni ali dveh založbah) in s tem se je povečala tudi m ožnost za objavo avtorskih del. Toda novi založniki niso imeli veliko kapitala. Pogoji obja­ vljanja avtorskih del so postali drugačni in avtorji so m orali prevzeti del založnikovega tveganja z izdajo knjige (tako, kot je to že dolgo praksa v zahodnih državah). Tak položaj seveda vpliva na m ožnost izdajanja tistih knjig, k ijih ni m ogoče vključiti v okvir norm alne založniške kalkulacije. Ta problem je še posebej pereč na m anjših knjižnih trgih (npr. Baltske dežele, Slovaška) in za določene zvrsti knjig, ki ne m orejo doseči dovolj velikih naklad (npr. znanstvena literatura, del strokovne literature, lahko tu d i npr. sodobna poezija, d ram a­ tika, esejistika in podobno). V teh p rim erih je v prejšnjih režim ih država s svojimi subvencijam i om ogočala izid. N ove države pa se ne obnašajo vedno naklonjeno do knjige.