URN_NBN_SI_DOC-LABGOKMV

- zahodnonem ške založbe in jih pripojile m atičnim hišam , zm anjšale število zaposlenih, nekaj založb pa tu d i ukinile. P rogram ska politika založb seje zelo sprem enila. N a veliko so pričeli izdajati avtorje, ki so bili dotlej prepovedani. D om ačih avtorjev so izdajali m anj in tu d i kupci so hlastali predvsem po prej prep o v ed an ih knjigah. N a dru gi strani lahko opazujem o prav o eksplozijo ustanavljanja novih p ri­ vatnih založb, od katerih so se nekatere zelo hitro soočile s hladno realnostjo trga in prenehale poslovati, d ruge p a so se v teh letih razvile v u spešn a tržno narav nana podjetja. Založbe nim ajo več problem ov z nabavo papirja in tiskanjem knjig, zato p a se soočajo s tržno ekonom ijo, ki je neusm iljena in zelo hitro kaznuje vsako n etržn o obnašanje. N am esto kupcev, ki so čakali v v rstah p red knjigarnam i, da so lahko kupili knjige po nizkih cenah, so današnji kupci m nogo bolj izbirčni in kritični ker kupujejo knjige po tržnih cenah. T udi različne stopnje pravnega n ered a lahko opazujem o, saj nove države niso bile sposobne dovolj hitro sprejem ati novih zakonov in predpisov. Toliko hvaljena "privatna iniciativa" p a zelo hitro izkoristi vsak prav n i nered za prido bitno dejavnost. K ršitve zakonov o avtorskih pravicah so se v nekaterih d ržavah pojavile zelo hitro. Tu je bila n a čelu Rusija, ki so jo preplavile piratske izdaje prevodov zah o d n ih avtorjev, ki so bili v prejšnjem režim u prepovedani, in so izhajale v m ilijonskih nakladah. Sodni sistem pa ni bil sposoben ukrepati dovolj učinkovito, d a bi takšne (in še druge) zlorabe učinkovito preprečil. Šele v zadnjem letu so ta problem v Rusiji uspeli nekoliko zajeziti. Sprejeli so nov zakon o varovanju avtorskih pravic in letos spom ladi pristopili tu d i k Bernski konvenciji. Prilagajanje tržnemu gospodarstvu D anes, šest let po padcu berlinskega zidu, vidim o v vseh teh d ržavah povsem novo sliko. Knjižni trgi so se zelo zm anjšali. Po pisanju revije R ussland liest (št. 1, Leipzig 1995) je v letu 1994 52% anketirancev kupovalo manj knjig kot pred petim i leti in 70% m anj kot v istem obdobju 1993. 62% je navedlo kot razlog visoke cene, 32% pa nezadostno izbiro knjig. 88% tistih, ki so kupovali manj knjig, je m esečno zaslužilo okrog 30 DM. 89% tistih, ki so knjige kupovali, je kupovalo knjige tujih avtorjev. Povečanje cen knjigam in zm anjševanje osebnih dohodkov sta značilni za vse države v tranziciji. Poleg tega so se s prehodom na nov politični in gospodarski sistem porušile vse tradicionalne distribucijske poti. N i več