URN_NBN_SI_DOC-LABGOKMV

večino knjig razpro dali takoj, pogosto zaradi prem ajhne naklade nekatere knjige niti niso prišle v vse knjigarne. G lavni problem založnikov je bil, kako dobiti čimveč papirja in tiskarskih kapacitet, d a bi izdali več knjig, kot so planirali. Preseganje plana je nam reč vsakem u podjetju prineslo koristi in zato je bil to tu d i njihov glavni cilj. Vem za prim er, ko je velika ruska založba leta 1988 ali 1989 hotela izdati zbirko pesm i Sergeja Jesenina in jo tiskati v 3 m ilijone izvodih, prejela pa je za 6 m ilijonov izvodov naročil. Ker založba ni m ogla dobiti dovolj papirja in tiskarskih kapacitet, je polovica kupcev ostala prazn ih rok. Ob takih pogojih poslovanja, ko so bile založbe zadolžene sam o za izdajanje knjig, prodaja p a ni več bila njihova skrb, so p ri založbah razvili zelo visoko stopnjo uredniškega znanja in je bila večina objavljenih knjig urejena skladno z najvišjim i zahtevam i u redniške stroke. Z ato p a nihče od vodilnih zaposle­ nih,od glavnega direktorja navzdol, ni im el niti osnovnega znanja o trgu, knjižni kalkulaciji, raziskavi trga, m arketinških instrum entih za nastopanje na trgu ter željah in potrebah kupcev knjig. Tak m odel založništva je bil razvit najprej v Sovjetski zvezi in so ga od nje prevzele vse socialistične države, z izjemo Jugoslavije. V okviru socialističnega planskega gospodarstva je tak sistem tudi dal nekaj dobrih rezultatov. Število izdanih knjig in njihova naklada so v statistikah UNESCO kazale nad poprečne rezultate. In tu d i m noge zares vredne knjige so izšle. V endar bi podrobnejša analiza teh rezultatov pokazala, d a sta zelo visoka število in naklada predvsem politične literature tem u prim em o dvi­ gala poprečje. Prvo ob d ob je tranzicije V prvih letih p rehod a v tržn o gospodarstvo sm o lahko v vseh teh d ržavah opazovali p odobne ali celo skoraj enake pojave: Tradicionalne založbe so se srečale z velikim i težavam i in največkrat niso bile kos novim zahtevam tržne ekonomije. Im ele so preveč zaposlenih, zlasti v uredništvih. Tako so ali prenehale obstajati, ali so zelo omejile svojo dejavnost, ali p a so se razkrojile na več m ajhnih založb, ki so se tako ali drugače privatizirale. Z nana založba C hudoshestw ennaja L iteratura (Um et­ niška literatura) iz M oskve, k ije v bivši SSSR izdajala tudi do 1.500 naslovov letno in im ela zaposlenih okrog 350 urednikov, je leta 1994 izdala sam o 59 knjig, resda v 2.1 milijona izvodih (po po datkih revije R ussland liest, št. 4, Leipzig 1995). Edino v bivši N em ški dem okratični republiki je bil položaj nekoliko drugačen, saj so večino založb pokupile - v postopku privatizacije