URN_NBN_SI_DOC-LABGOKMV

V bivših tako im enovanih "socialističnih" ali "kom unističnih" d ržavah, ki jim danes rečem o "dežele v tranziciji", je bilo založništvo ena od tistih dejavnosti, ki so ob sprem em bi političnega režim a doživele največ sprem em b. V starih režim ih založniki niso delovali v tržnih pogojih, am p ak v pogojih posebnega centralno-planskega sistem a, ki je im el naslednje značilnosti: Deficitno knjižno proizvodnjo. N a trg u je bilo m nogo m anj knjig, kot je bilo povpraševanja zanje (razen za politično literaturo, ki je je bilo vedno v izobilju). Centralno-plansko usmerjanje vse založniške dejavnosti nep o sred n o iz m ini­ strstva pristojnega za založniško dejavnost. To usm erjanje je vključevalo tudi cenzurne posege pri založniških predlogih za izdajo knjig, ki politiki niso bile povšečne. Tudi dodeljevanje tiskarskih kapacitet in papirja, določanje tiskarskih cen in avtorskih honorarjev je bilo u ravnavano iz m inistrstva. Prodajne cene knjig so bile določene s posebno uredbo m inistrstva in niso bile odvisne niti od proizvodnih stroškov niti od tržnih kriterijev, am pak od državne kulturne politike (ki je npr. določala zelo nizke cene za politično literaturo, otroško literaturo, učbenike itd.) Distribucija knjig je bila organizirana ločeno od založb, v okviru posebne knjigotrške trgovinske organizacije. Ta je knjige pošiljala knjigarnam na osnovi naročil, ki so jih knjigarne m orale poslati tudi več kot leto dn i pred izidom knjige. Tako se je pogosto dogajalo, da so knjige, po katerih je v m estnih knjigarnah bilo veliko povpraševanje, v podeželskih knjigarnah obležale na policah. D ruge prodajne poti, kot prodaja od vrat do vrat ali prodaja po pošti, se niso razvile. Tudi izvoz in uvoz knjig je bil centraliziran pri enem d ržavnem izvozno-uvoz- nem podjetju. Podobno je bilo tudi z nakupom in prodajo avtorskih pravic: d ržav n a avtorska agencija je bila edina, ki je lahko pridobivala in prodajala avtorske pravice. Seveda je bil tak okvir poslovanja zelo daleč od tržnega poslovanja. Z aradi nizkih prodajnih cen in nedostopnosti dru g ih vrst porabniškega blaga, so V organizaciji M estne knjižnice iz Trsta in Mesta Trst je bilo 11. novem bra 1995 m ednarodno srečanje s temo Založništvo: dialog m ed različnimi kulturam i in podnaslovom Mit Vzhoda / Mit Zahoda. Na srečanju so sodelovali predstavniki Sveta Evrope, M adžarske, Hrvatske, Romunije, manjkal pa je najavljeni predstavnik Avstrije, slovenski založnik Lojze VVieser. Kot predstavnik Slovenije je bil povabljen dr. Martin Žnideršič, ki je na srečanju to besedilo predstavil kot svoj prispevek.