URN_NBN_SI_DOC-MS80G4ME

Okolje in družba Zgodovina se ponavlja DR. LUČKA KAJFEZ BOGATAJ, KLIMATOLOGINJA Ob mnogih dogodkih v življenju ugotavljamo, da se zgodovina ponavlja. Bistvo te misli ni le v tem, da se iz generacije v generacijo vrstijo podobne stvari, temveč posredno tudi, da se iz svojih napak ali napak naših očetov bore malo naučimo. Naravne nesreče so že tak primer, med njimi tudi nedavna katastro- falna toča. Ljudje ostanemo ob škodah, ki jih povzroči podivjano vreme, nemočni, ranljivi in presenečeni, da se je to zgodilo ravno tu in ravno nam. A Slovenija je zaradi svoje lege in naravnih danosti podvržena nevihtni aktiv- nosti in seveda tudi toči. Desetletja meteoroloških opazovanj in merjenj jasno kažejo, da ima največjo pogostnosti neviht pas, ki se vleče od Tržaškega zaliva proti Pohorju čez osrednjo Slovenijo. Povprečno ima vsak kraj v Sloveniji od enega do dva dni s točo ali sodro na leto. Čeprav so poletja zdaj mnogo toplejša, kot so bila pred 30 leti, še ne moremo statistično značilno dokazati, da bi bila toča pogostejša, so pa neurja nedvomno silovitejša. Toča je torej v Sloveniji dejstvo, poletje 2008 pa je tudi vsem nam pokazalo, zakaj v strukturi vseh naravnih nesreč v Sloveniji toča povzroči kar 10 do 15 odstotkov vse škode. A kljub temu je očitno eno poletje, ko izrazite toče ni bilo, dovolj, da pustimo zgodovini, da se ponovi, in pozabimo lekcije narave. Površina s protitočnimi mrežami zaščitenih kmetijskih površin je še vedno premajhna, ravno tako je s sklepanjem zavarovanj. Mreže, ki edine lahko učinkovito pomagajo, in zavarovanja so seveda dragi, ampak v nekaj letih ti stroški zbledijo ob škodi, ki jo naredi toča. Koliko ljudi, ki jih skrbi toča, pozna in upošteva rezultate študije Univerze v Mariboru iz leta 2009, ki podaja celostno analizo upravlja- nja tveganj zaradi toče in predlagane rešitve? Zgodovina se ponavlja tudi v zvezi z aktivno obrambo proti toči. Tako rekoč od pradavnine si človek želi obvladati nevihte in točo. Na žalost vsi dosedanji poskusi, najsi gre za priprošnje bogovom, streljanje s puščicami v nebo, zvonjenje s cerkvenimi zvonovi, streljanje s topovi in možnarji ali vnos srebrovega jodida z raketami, letali in talnimi generatorji v nevihtne oblake, niso prinesli prinesli želenega učinka. Cinično bi lahko ocenili, da je edini pozitiven učinek takih prizadevanj za napad na točonosne oblake zadnjih nekaj sto let le čustveno zadoščenje, da so se borili s sovražnikom. Zakaj si ljud- je v 21. stoletju kljub jasni znanstveni skepsi o učinkovitosti aktivne obrambe to še vedno želijo in zakaj mnogi politiki in odločevalci puščajo, da se zgodovina ponavlja? Je res toliko naivnežev, ki v neizmerni želji po zaščiti pred točo sprejemajo načine obrambe, za katere ni nedvoumnih dokazov, da delujejo? Gre za donkihotsko željo lokalnih in državnih politikov pomagati ljudem in si mimogrede pridobiti njihovo naklonjenost na naslednjih volitvah? Povsem jasno pa je, da si izvajalci obrambe pred točo želijo pridobiti denar za izvajanje svoje aktivnosti. Iz leta v leto tako puščamo, da se nam ponavlja zgodovina in da vsakoletna odločitev o podpori operativni obrambi pred točo ni strokovna, temveč predvsem politična. Medmrežno okolje Resna razlitja nafte in plina se na ploščadih v Severnem morju dogajajo vsak teden, kažejo podatki neodvisne britanske organizacije za varnost in zdravje pri delu, ki jih je objavil britanski časnik Guardian. Podatki o razlitjih se stekajo v bazo HSE, ki so jo vzpostavili po nesreči na ploščadi Piper Alpha leta 1988, v ka- teri je umrlo 188 ljudi. Objavljeni podatki kažejo na neresničnost trditev naftnih družb, da delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi izboljšali varnost na ploščadih. Poleg tega so omajali tudi kredibilnost britanske vlade, ki podpira naftne druž- be in njihove želje po vrtanju na Arktiki. Britanski minister za energijo Charles Hendry je na primer izjavil, da ni z vrtanjem v velikih globinah Arktike nič na- robe, če je le v skladu z zahtevno britansko varnostno zakonodajo. Na prvem mestu med družbami, ki želijo iskati nafto na Arktiki, je Shell. Ta družba je glede na zadnje podatke tudi eden glavnih onesnaževalcev Sever- nega morja, kljub obljubi, da bo izboljšala varnost po nesreči, v kateri sta pred dvema letoma umrla dva delavca. Shellovi predstavniki v javnosti pogosto izra- žajo stališče, da je varnost njihova najpomembnejša zaveza, a v lasti Shella je ena od dveh vrtin z najpogostejšimi razlitji, piše Guardian. Druga vrtina, kjer so razlitja zelo pogosta, pripada francoski družbi Total. Več: http://www.guardian.co.uk/environment/ Predstavniki okoljevarstvene mreže CEE Bankwatch Network in Focus društva za sonaraven razvoj so direktorju Direktorata za energijo na Ministrstvu za go- spodarstvo Janezu Kopaču predali več kot 18 tisoč podpisov mednarodne peti- cije za čistejšo energetsko prihodnost Slovenije. S peticijo ljudje iz vsega sveta pozivajo slovensko vlado, da v prihodnji energetski politiki zagotovi ukrepe za varčno in učinkovito rabo energije, prehod na obnovljive vire energije, vzposta- vitev pametnih omrežij, ukrepe za trajnostne prometne tokove, zaustavitev pro- jekta izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in izkoreninjenje rabe jedrske energije v Sloveniji. Peticijo je v petih tednih podpisalo več kot 18 tisoč ljudi iz številnih držav. "S peticijo smo želeli slovensko vlado spodbuditi k ambicioznim, v prihodnost usmerjenim korakom na področju energetske politike. Slovenija je lahko kot majhna, prožna in razvita država drugim državam dober vzor za prehod na traj- nosten energetski model. Sedaj, ko se oblikuje Nacionalni energetski program, je pravi trenutek, da Slovenija te svoje značilnosti strateško izkoristi," opozarja Pippa Gallop iz mreže CEE Bankwatch. Več: http://www.focus.si/ Ti ni vseeno? / 7dni ' V Sodeluj 1 v družbeno ' odgovornih akcijah "Ni nas strah, smo pa hudičevo pozorni O okoljevarstvenem dovoljenju cementarne bo odločalo ministrstvo. Lafarge napoveduje odškodninske tožbe AN-DREJA KUTIN- Zasavska drama s cementarno Lafar- ge in Eko krogom v glavnih vlogah se kljub nekaj zmagam Eko kroga nada- ljuje. Potem ko je marca cementarna izgubila okoljsko dovoljenje za sosežig odpadkov, nato pa so pri Agenciji RS za okolje (Arso) minuli teden pritrdi- li aktivistom še v trditvi, da gre prav- zaprav za novo napravo za sosežig odpadkov in ne staro peč (kar pome- ni, da staro okoljevarstveno soglasje zanjo ne velja), so Zasavci sicer občuti- li nekaj olajšanja, a okoljskih straž ne mislijo kar tako ukiniti, pa tudi prav prešerno zmagoslavje jih ne daje. "Vse to, tudi da gre za novo napravo, smo zapisali že v prvi pritožbi, pisali smo čisto iste stvari, v teh letih vmes smo jih samo dodatno podpirali z doka- zi. To je ugotovilo tudi sodišče, ki se sploh ni spuščalo v ostalih 30 vsebin- skih točk," pravi vodilna sila ekipe Eko kroga Uroš Macerl. S tem ko je obveljalo, da gre za staro napravo za sosežig odpadkov, je namreč veljalo tudi staro okoljsko dovoljenje. Zdaj bodo vsi postopki pridobivanja tega dovoljenja stekli znova. "Oni so bili edina tovarna, ki je sežigala več kot sto ton odpada dnevno, pa za to niso naredili poročila o vplivu na okolje. O tem ni presojala nobena zdravstve- na, okoljska ali kakšna druga organiza- cija. Če bi bilo z njimi res vse v redu, bi te postopke izpeljali brez težav," še opominja Macerl. Pri Lafargeu so res že napovedali pritožbo pri okoljskem ministrstvu in tožbo proti pristojnim organom. "V marcu je Lafarge Cement na ustavno sodišče naslovil prošnjo za enakovredno obravnavo v postopku za pridobitev IPPC-dovoljenja. Prav tako smo zaprosili za revizijo odločit- ve upravnega sodišča s strani vrhov- nega sodišča. Ustavno sodišče je našo pobudo zavrnilo z argumentom, da lahko presojo o ustavnosti izvede šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper posamični akt. Zato se bomo tudi zoper odločbo Arsa pritožili. Pri- čakujemo, da bo korporacija Lafarge razmislila o odškodninski tožbi proti pristojnim organom zaradi poslovne škode, ki smo jo in jo bomo še utrpeli zaradi zadnje odločbe Arsa," sporoča- jo iz cementarne. In dodajajo: "Inter- pretacija, ali gre pri Lafarge Cementu za novo ali obstoječo napravo, pa v nobenem pogledu ne spremeni dovo- 1 H A Lafarge napoveduje tožbe, Eko krog vlaga ovadbe. (Igor Napast) Ce bi bilo z njimi res vse v redu, bi postopke izpeljali brez težav ljene mejne vrednosti emisij cemen- tarne. Vse več industrijskih obratov souporablja nenevarne odpadke, kar je tudi priporočilo EU, saj se s tem re- šuje problem ravnanja z industrijski- mi odpadki." Zaradi suma nevestnega dela je Eko krog podal kazensko ovadbo proti odgovornim osebam na Inšpektoratu RS za okolje in prostor, saj naj bi bile zatajile pri nadzoru francoske cemen- tarne Lafarge Cement v Trbovljah. "Po dokazih, ki smo jih pridobili, gre za namerno opuščanje dolžnega nadzo- ra nad enim najhujših onesnaževalcev v slovenskem prostoru. Nepravilnosti je veliko in verjemite, da imamo v rokah dokaze zanje," trdi Macerl in do- daja, da pri odločanju o okoljskem do- voljenju Lafargea ne gre za strokovne argumente, ampak za politične odločit- ve. "Velik lastnik Lafargea je Evropska investicijska banka, ki je že skušala pri- tiskati na ministra Žarniča. Nato se je z njimi v Londonu sestal kar Pahor. Strah je torej upravičen. A pravzaprav nas ni strah, smo pa hudičevo pozorni in previdni." Nike in Adidas na detoksikacijo! Greenpeaceovo poročilo Umazano perilo svari o škodljivih posledicah indu- strijskega onesnaževanja rek po vsem svetu SIMON-A DREVEN-ŠEK SA-N FRA-NCISCO- (O-D NA-ŠE SO-DELA-V-KE) Greenpeaceovi aktivisti so spet na delu. V obdelavi imajo modni blagovni znamki Adidas in Nike, ki za izdelavo tekstilnih oblačil še vedno uporabljata smrtonosne kemikalije. Te, sodeč po več kot leto dni trajajoči preiskavi Gre- enpeacea, onesnažujejo vodo po vsem svetu, tudi na Kitajskem. Pred največjo Adidasovo in Nikovo trgovino na svetu, v Pekingu, je bilo konec minulega tedna precej pestro. Aktivisti Greenpeacea so s transparen- tom "detoksikacija" zahtevali odstrani- tev kemikalij, ki jih blagovni znamki uporabljata v svojih produktih. Med- narodno poročilo, poimenovano Uma- zano perilo, razkriva najdbo izredno nevarnih kemikalij, ki jih podjetji z odplakami spuščata v bližnjo delto reke Pearl. Poročilo je nadaljevanje preiska- ve o škodljivih posledicah industrijske- ga onesnaževanja rek po vsem svetu. "Greenpeace poziva modne blagovne znamke, imenovane v tem poročilu, naj ukrepajo. Nike in Adidas bi lahko vodila revolucijo," je na petkovi tiskov- ni konferenci v Pekingu dejala Yifang Li, Greenpeaceova aktivistka. Med naj- denimi kemikalijami so bili tudi obstoj- ni in bioakumulativni hormoni, ki povzročajo dolgoročno tveganje za oko- lje in zdravje ljudi. "S poročilom odsti- ramo realnost toksičnih kemikalij, ki jih tekstilna industrija po vsem svetu z odplakami spušča v vodne sisteme, s čimer resno ogroža zdravje ljudi in narave," je dejal mednarodni aktivist Greenpeacea za netoksične vode Mar- tin Hojsik. Najbrž ni presenetljivo, da nobeno podjetje do sedaj še ni podalo seznama, kakšne kemikalije spušča v okolje in katere so še vedno prisotne v njegovih proizvodih. Kje vidijo rešitev Greenpeaceovci? V obvezujoči zakonodaji o strupih, ki bi nadzirala tekstilne obrate in s sezna- mov uporabljenih snovi črtala vse, kar je izredno nevarno. Vlade sveta so poz- vali k napredku, ki bi ga morala dose- či že ta generacija. "Snovalci politike imajo izbiro. Ljudi in okolje lahko še naprej izpostavljajo nevarnostim, ki jih prinaša s hormoni in drugimi ke- mikalijami onesnažena voda, lahko pa z zakonodajo dosežemo postopno ukinjanje nevarnih kemikalij v tekstil- ni industriji," je še dejal Hojsik.